Shoegazing | |
---|---|
![]() My Bloody Valentine v živo leta 2008 | |
Druga imena | Shoegaze |
Glasbene korenine | |
Kulturne korenine | druga polovica 1980-ih, Združeno kraljestvo |
Tipični instrumenti | električna kitara s kitarskimi efekti |
Izpeljane zvrsti | |
Mesane zvrsti | |
Lokalna scena | |
The Scene That Celebrates Itself | |
Sorodne teme | |
Shoegazing (znan tudi kot shoegaze in včasih poslovenjen v šúgèjz[9]) je podzvrst indie rocka,[1] alternativnega rocka,[4] in neopsihedelije,[4] ki se je pojavila v Združenem kraljestvu v poznih 1980-ih letih. Zvrst je opisana z brisanjem meja med raznimi glasbenimi komponentami – tipično z omembe vredno kitarsko distorzijo, feedbackom in težko razločljivimi vokali, zmešanimi v nerazpoznavne mešanice zvoka.[1]
Pojem "shoegazing" so skovali britanski novinarji, da bi se norčevali iz vala skupin glasbenikov in njihove specifične drže na odru, saj so ti pogosto stali pri miru na zamaknjen in introspektiven način, pogosto s spuščenimi glavami;[1] med koncerti so morali nastopajoči gledati k svojim nogam, saj so z njimi upravljali stikala za kitarske efekte. Pojem se je uporabljal sočasno s pojmom "dream pop".[4][5][10]
Ohlapna oznaka, s katero so označevali shoegazing sceno in njej sorodne skupine v Londonu v zgodnjih 1990-ih, je bila The Scene That Celebrates Itself (pripadniki scene so bili večinoma glasbeniki in so hodili drug drugemu na koncerte). V zgodnjih 1990-ih so bile shoegazing skupine potisnjene na stran, namesto njih so v ospredje popularne rock glasbe prišle ameriške grunge skupine in britanske Britpop skupine ter bolj neznane izvajalce prisilile, da so razpadli ali pa v celoti prenovili svoj slog.[1] V 2000-ih letih je bilo obnovljeno zanimanje za shoegazing, predvsem za "nu gaze" skupine.
<ref>
; sklici, poimenovani xlr8r
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).