Sigmund Freud | |
---|---|
Rojstvo | Sigismund Schlomo Freud 6. maj 1856[1][2][…] Příbor[d], Moravska grofija[d], Avstrijsko cesarstvo[4][1][…] |
Smrt | 23. september 1939[6][7][…] (83 let) London, Združeno kraljestvo[1][8][…] |
Bivališče | Avstrija, (kasneje) Anglija |
Narodnost | Avstrijec |
Področja | nevrologija, filozofija, psihiatrija, psihologija, psihoterapija, psihoanaliza |
Ustanove | Univerza na Dunaju |
Alma mater | Univerza na Dunaju |
Mentor doktorske disertacije | Jean-Martin Charcot, (kasneje) Josef Breuer |
Doktorski študenti | John Bowlby, Viktor Frankl, Anna Freud, Ernest Jones, Carl Jung, Melanie Klein, Jacques Lacan, Fritz Perls, Otto Rank, Wilhelm Reich |
Poznan po | psihoanaliza |
Vplivi | Aristotel, Brentano, Breuer, Charcot, Darwin, Dostojevski, Goethe, Haeckel, Hartmann, Jackson, Kant, Mayer, Nietzsche, Platon, Shakespeare, Schopenhauer, Sofokles, J.P. Jacobsen |
Pomembne nagrade | Goethejeva nagrada |
Podpis |
Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud [zígmund- frôjd-], avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstrijsko cesarstvo), † 23. september 1939, London, Anglija.
Je utemeljitelj psihoanalitične šole v psihologiji, ki uči, da podzavestni motivi naše duševnosti vplivajo na številne oblike našega vedenja. Zanimal se je za hipnozo v smislu sredstva pomoči duševnim bolnikom. Kasneje je hipnozo opustil in jo v procesu zdravljenja nadomestil s prostimi asociacijami in analizo sanj, kar danes imenujemo »zdravljenje s pogovorom«. Ta dva postopka sta postala jedrni del psihoanalize. Z razvojem psihoanalize je dosegel svetoven uspeh in tako postal eden najpomembnejših mislecev 20. stoletja.