Sijajni horarij vojvode Berrijskega

Sijajni horarij vojvode Berryjskega (francosko Très Riches Heures du Duc de Berry izgovorjava: [tʁɛ ʁiʃz‿œʁ dy dyk də bɛʁi] ali Très Riches Heures) ^[1], je najbolj znan in morda najbolje ohranjen primer iluminiranega rokopisa pozne faze mednarodnega gotskega sloga. To je srednjeveški horarij (vrsta molitvenika): zbirka molitev, ki naj bi jih vernik bral ob določenih urah. Nastal je med okoli letoma 1412 in 1416 za ekstravagantnega kraljevega bibliofila in pokrovitelja Janeza, vojvodo Berrijskega (bil je 3. sin Ivana II. Dobrega iz rodbine Valoijskih) in je delo bratov Limbourg.^[2] Ko so leta 1416 umrli trije slikarji in njihov pokrovitelj, verjetno kot žrtve kuge, je rokopis ostal nedokončan. V 1440-ih ga je okrasil anonimni slikar, za katerega mnogi umetnostni zgodovinarji verjamejo, da je bil Barthélemy d'Eyck. Slikar Jean Colombe ga je po naročilu vojvode Savojskega v letih 1485–1489 pripeljal v sedanje stanje. Knjiga, ki jo je leta 1856 pridobil Henri d'Orléans, Duc d'Aumale, je sedaj MS 65 v Musée Condé v gradu Chantilly, Francija.

Rokopis je sestavljen iz 206 listov zelo kakovostnega pergamenta, visok 30 cm in širok 21,5 cm, ki vsebuje 66 velikih miniatur in 65 majhnih. Zasnova knjige, ki je dolga in zapletena, je doživela številne spremembe in preobrate. Številni umetniki so prispevali k njenim miniaturam, kaligrafiji, velikim začetnicam in obrobnem okrasju, vendar določanje njihovega natančnega števila in identitete ostaja predmet razprav. Slikan v veliki meri s strani umetnikov iz Nizozemskih dežel, ki pogosto uporabljajo redke in drage pigmente in zlato ^[3], z nenavadno velikim številom ilustracij pa je knjiga eden najbolj razkošnih pozno srednjeveških iluminiranih rokopisov.

Po treh stoletjih v pozabi je Très Riches Heures pridobil široko prepoznavnost v poznem 19. in 20. stoletju, čeprav je bil v muzeju Musée Condé javno izpostavljen le zelo omejeno. Njegove miniature so pomagale oblikovati idealno podobo srednjega veka v kolektivni domišljiji, pogosto pa so jo razlagali tako, da služi političnim in nacionalističnim programom.^[4] To še posebej velja za koledarske slike, ki se najpogosteje reproducirajo. V ozadju izjemne srednjeveške arhitekture ponujajo žive predstave kmetov, ki opravljajo kmetijska dela, in aristokratov v formalni obleki.

1. ↑ Melissa Snell. »Les Très Riches Heures du Duc de Berry«. ThoughtCo.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. oktobra 2017. Pridobljeno 14. oktobra 2017. (literally: "the very rich hours of the duke of Berry") Arhivirano 2017-10-14 na Wayback Machine.
2. ↑ Manion 1996, p. 308.
3. ↑ »Très Riches Heures du Duc de Berry«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2006. Pridobljeno 23. januarja 2009. Arhivirano 2006-06-10 na Wayback Machine.; originally published at humanities.uchicago.edu.
4. ↑ Camille, throughout