Simetrija (biologija)

Simetrija ali somernost se v biologiji nanaša na simetrijo, ki jo je mogoče opazovati pri organizmih, kamor spadajo denimo rastline, živali, glive in bakterije. Zunanjo simetrijo je mogoče zaznati že z opazovanjem organizma (na primer človeški obraz, ki ga je mogoče razdeliti na dva somerna dela, in storž iglavcev, pri katerem se prav tako pojavlja karakteristični spiralasti vzorec). Pri nekaterih živih bitjih je somernost prisotna tudi v notranjosti telesa, kar je dobro vidno pri človeških notranjih cevastih strukturah, ki so odgovorne za prenašanje plinov, hranil in odpadnih produktov, in so valjaste oblike ter lahko skoznje potegnemo več simetrijskih linij.

Za razliko od matematične simetrije je biološka simetrija le redko povsem natančna (rastlinski list, ki ga preganemo po polovici, se ne bo popolnoma prekrival in bo vselej vidno nekolikšno odstopanje). Večina večceličnih organizmov izkazuje nek tip simetrije, medtem ko so redke asimetrične (nesomerne) živali spužve. Med najbolj znane vrste simetrije, s pomočjo katerih lahko opišemo telo nekega organizma, spadajo radialna (zvezdasta), bilateralna (dvobočna), biradialna in sferična (kroglasta) simetrija ali somernost.^[1] Tudi virusi, ki jih precejšen delež strokovnjakov ne uvršča med organizme, izkazujejo tako imenovano ikozahedralno simetrijo.^[2]

Pomembnost simetričnosti v biologiji je najbolje ponazorjena v sistematiki, ki je nekoč v veliki meri temeljila na simetričnosti živali. Tako so naravoslovci (na primer Georges Cuvier^[3]) radialno simetrične živali uvrstili v skupino Radiata,^[4] medtem ko so bilateralne živali spadale v svojo taksonomsko skupino, imenovano Bilateria, ki ima še danes bistveno vlogo pri obravnavanju organizmov, kjer je na stopnji zarodka prisotna dvobočna somernost.^[5][6]

1. ↑ Holló, Gábor (6. december 2015). »A new paradigm for animal symmetry«. Interface Focus. Zv. 5, št. 6. str. 20150032. doi:10.1098/rsfs.2015.0032. ISSN 2042-8898. PMC 4633854. PMID 26640644.
2. ↑ Zandi, Roya; Reguera, David; Bruinsma, Robijn F.; Gelbart, William M.; Rudnick, Joseph (2. november 2004). »Origin of icosahedral symmetry in viruses«. Proceedings of the National Academy of Sciences (v angleščini). Zv. 101, št. 44. str. 15556–15560. doi:10.1073/pnas.0405844101. ISSN 0027-8424. PMID 15486087. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. decembra 2021. Pridobljeno 30. decembra 2021.
3. ↑ McBirney, Alexander (2009). Georges Cuvier. In: The Philosophy of Zoology Before Darwin. Springer, Dordrecht. p. 87-98.
4. ↑ Cuvier, Georges baron (1834). The Mollusca and Radiata (v angleščini). Whittaker and Company.
5. ↑ Waggoner, Ben M. "Georges Cuvier (1769–1832)". UCMP Berkeley. Retrieved 8 March 2018. Cuvier's insistence on the functional integration of organisms led him to classify animals into four "branches," or embranchements: Vertebrata, Articulata (arthropods and segmented worms), Mollusca (which at the time meant all other soft, bilaterally symmetrical invertebrates), and Radiata (cnidarians and echinoderms).
6. ↑ Ranjan, Shovit; Gautam, Akash (2020). Vonk, Jennifer (ur.). Encyclopedia of Animal Cognition and Behavior (v angleščini). Cham: Springer International Publishing. str. 1–2. doi:10.1007/978-3-319-47829-6_675-1. ISBN 978-3-319-47829-6.