Sinajski polotok

Sinajski polotok
سِينَاء

Senčen reliefni zemljevid Sinajskega polotoka, 1992, ki ga je izdelala Centralna obveščevalna agencija ZDA.
Geografija
Koordinati	29°30′N 33°48′E / 29.500°N 33.800°E / 29.500; 33.800
Površina	60.000 km2
Uprava
Egipt
Demografija
Prebivalstvo	600.000[1]
Gostota	10 preb./km2

Sinajski polotok ali preprosto Sinaj (arabsko سِينَاء; egipčanska arabščina سينا; koptščina Ⲥⲓⲛⲁ) je polotok v Egiptu in edini del države v Aziji. Je med Sredozemskim morjem na severu in Rdečim morjem na jugu ter je kopenski most med Azijo in Afriko. Sinaj ima površino približno 60.000 km² (6 % celotne površine Egipta) in ima približno 600.000 prebivalcev. Administrativno je velika večina območja Sinajskega polotoka razdeljena na dva guvernata: guvernat Južni Sinaj in guvernat Severni Sinaj. Trije drugi guvernati se raztezajo čez Sueški prekop in prečkajo afriški Egipt: guvernat Suez na južnem koncu Sueškega prekopa, guvernat Ismailia v središču in guvernat Port Said na severu.

V klasični dobi je bila regija znana kot Arabia Petraea. Polotok je dobil ime Sinaj v sodobnem času zaradi domneve, da je gora v bližini samostana sv. Katarine svetopisemska gora Sinaj.^[2] Gora Sinaj je eno najbolj versko pomembnih krajev v abrahamskih verah.

Sinajski polotok je bil del Egipta od prve dinastije starega Egipta (okoli 3100 pr. n. št.). To je v ostrem nasprotju z regijo severno od nje, Levantom (današnja ozemlja Sirije, Libanona, Jordanije, Izraela in Palestine), ki je bila predvsem zaradi svoje strateške geopolitične lege in kulturnih konvergenc zgodovinsko središče konflikta med Egiptom in različnimi državami Mezopotamije in Male Azije. V obdobjih tuje okupacije so Sinaj, tako kot preostali del Egipta, zasedli in nadzorovali tuji imperiji, v novejši zgodovini Osmansko cesarstvo (1517–1867) in Združeno kraljestvo (1882–1956). Izrael je napadel in zasedel Sinaj med sueško krizo (v Egiptu znano kot tristranska agresija zaradi hkratnega usklajenega napada Združenega kraljestva, Francije in Izraela) leta 1956 in med šestdnevno vojno leta 1967. 6. oktobra 1973 je Egipt je začel Jomkipursko vojno, da bi ponovno zavzel polotok, ki je bila neuspešna. Leta 1982 se je Izrael na podlagi mirovne pogodbe med Egiptom in Izraelom iz leta 1979 umaknil s celotnega Sinajskega polotoka, razen spornega ozemlja Taba, ki je bilo vrnjeno po odločitvi arbitražne komisije leta 1989.

Danes je Sinaj postal turistična destinacija zaradi svoje naravne okolice, bogatih koralnih grebenov in svetopisemske zgodovine.

1. ↑ January 2018 population data gives the North and South governorates' population at approximately 560.000 (per »اPop. Estimates by Governorate 1/1/2018«. www.capmas.gov.eg. Arhivirano iz spletišča dne 2. novembra 2018.). Leta 1997 sta ti dve pokrajini predstavljali 97 % prebivalstva polotoka.Greenwood, Ned (1997). The Sinai: A Physical Geography. University of Texas Press. str. 5. ISBN 978-0-292-72799-1. Več kot 94 % površine in verjetno 97 % prebivalstva je v velikih guvernijah, tako da je manj kot 6 % površine in 3 % prebivalstva povezanih z As Suways (Suez), Al Ismailiyah (Ismailia) in Bur Province Said (Port Said).
2. ↑ De Vaux, Roland (1978). The Early History of Israel. Darton, Longman & Todd. str. 429. ISBN 978-0-232-51242-7. Ime "Sinajski polotok" je sodobno. Izhaja iz krščanske tradicije, po kateri je bil Sinaj na jugu polotoka. To krščansko izročilo sega v 4. stoletje, v čas, ko je španski romar Egeria (ali Etheria) obiskal Sinaj leta 383 n. št.. Od tega časa naprej so kristjani združevali vse spomine Stare zaveze Jebel Musa.