Sirija

Sirija اَلْجُمْهُورِيَّةُ ٱلْعَرَبِيَّةُ ٱلْسُوْرِيَّة (arabsko) al-Jumhūriyya al-ʿArabiyya as-Sūriyya
Zastava (de facto) Grb (de facto)
Himna: حُمَاةَ الدَّيَّارِ Ḥumāt ad-Diyār »Varuhi domovine«
Sirija je prikazana v temno zeleni barvi; Ozemeljske zahteve Sirije nad turško provinco Hatay in Golanskim višavjem, ki ga zaseda Izrael, so prikazane v svetlo zeleni barviPrikaži Zemljo Prikaži zemljevid Sirije
Status	država članica Združenih narodov pod prehodno vlado
Glavno mesto	Damask 33°30′N 36°18′E / 33.500°N 36.300°E / 33.500; 36.300
Uradni jeziki	arabščina
Etnične skupine (2024)[1][2][3]	90 % Arabcev 9% Kurdov 1 % ostalih
Religija [1]	87 % islam 74 % sunitizem 13 % alavizem in ostale vrste šiitizma 10 % krščanstvo 3 % Druzi
Demonim(i)	Sirec, Sirka
Vlada	Prehodna vlada
• Vodja (de facto)	Ahmed al Šara
• Predsednik vlade	Mohamed al Bašir[4][5]
Ustanovitev
• Arabsko kraljestvo Sirije	8. marec 1920
• Država Sirija pod francoskim mandatom	1. december 1924
• Sirska republika	14. maj 1930
• De jure neodvisnost	24. oktober 1945
• De facto neodvisnost	17. april 1946
• Zapusti Združeno arabsko republiko	28. september 1961
• Začetek batistične vladavine	8. marec 1963
• Strmoglavljenje batističnega režima in ustanovitev prehodne vlade	8. december 2024
Površina
• skupaj	185180[6] km2 (87.)
• voda (%)	1,1
Prebivalstvo
• ocena 2024	25.000.753[7] (57.)
• gostota	118,3/km2 (70.)
BDP (ocena 2015)
• skupaj (nominal.)	$11.08 billion[8]
• skupaj (PKM)	$50,28 milijarde[8]
• na preb. (nominal.)	$533
• na preb. (PKM)	$2900[8]
Gini (2022)	26,6[9] nizek
HDI (2022)	0,557[10] srednji · 157.
Valuta	Sirski funt (SYP)
Časovni pas	UTC +3 (Standardni arabski čas)
Klicna koda	+963
Oznaka ISO 3166	SY
Internetna domena	.sy سوريا.

Sirija,^[a] uradno Sirska arabska republika,^[b] je zahodnoazijska država v vzhodnem Sredozemlju in Levantu. Na zahodu meji na Sredozemsko morje, na severu na Turčijo, na vzhodu in jugovzhodu na Irak, na jugu na Jordanijo ter na jugozahodu na Izrael in Libanon. Država je republika, ki jo sestavlja 14 guvernatov, njeno glavno in največje mesto pa je Damask. S 25 milijoni prebivalcev na površini 185.180 kvadratnih kilometrov je 57. država po številu prebivalcev in 87. največja država.

Ime »Sirija« se je v preteklosti nanašalo na širšo regijo, ki je na splošno sinonim za Levant in je v arabščini znana pod imenom al Šam. Sodobna država obsega območja več starodavnih kraljestev in imperijev, vključno z eblansko civilizacijo iz 3. tisočletja pred našim štetjem. Damask in Alep sta mesti velikega kulturnega pomena. Damask je bil sedež omajadskega kalifata in prestolnica province mameluškega sultanata v Egiptu. Sodobna sirska država je bila ustanovljena sredi 20. stoletja po stoletjih osmanske vladavine kot francoski mandat. Postala je največja arabska država, ki je nastala iz sirskih provinc pod nekdanjo osmansko oblastjo. De iure je postala neodvisna kot parlamentarna republika leta 1945, ko je Prva sirska republika postala ustanovna članica Združenih narodov, s čimer je francoski mandat pravno prenehal veljati. Francoske enote so se umaknile aprila 1946, s čimer je država pridobila de facto neodvisnost.

Obdobje po osamosvojitvi je bilo burno, saj so državo med letoma 1949 in 1971 večkrat pretresli poskusi državnega udara. Leta 1958 je Sirija sklenila kratko zvezo z Egiptom, ki je bila prekinjena z državnim udarom leta 1961 in se je na ustavnem referendumu preimenovala v Sirsko arabsko republiko. Z državnim udarom leta 1963, ki ga je izvedel vojaški odbor batistične stranke, je bil vzpostavljen enopartijski sistem, ki je med letoma 1963 in 2011 državo vodil v skladu z zakonom o izrednih razmerah, s čimer je praktično ukinil ustavno zaščito državljanov. Notranji boji za oblast znotraj batističnih frakcij so prinesli še dva državna udara leta 1966 in 1970, ki sta na koncu privedla do prevzema oblasti s strani Hafeza al Asada. Da bi utrdil oblast v svoji družini je vzpostavil vladavino alavitske manjšine. Po njegovi smrti leta 2000 je predsedniški položaj prevzel njegov sin Bašar al Asad.

Od arabske pomladi leta 2011 je Sirija vpletena v večstransko državljansko vojno, v kateri sodelujejo različne države, kar je privedlo do begunske krize, saj je bilo iz države razseljenih več kot 6 milijonov beguncev.^[c] V letih 2014–2015 je militantna skupina Islamska država (IS) zavzela številna sirska mesta, na kar so se odzvale Združene države, ki so sprožile mednarodno koalicijo, ki je teritorialno porazila IS v Siriji. Nato so se na sirskem ozemlju pojavile tri politične entitete – sirska začasna vlada, sirska vlada odrešitve in Rodžava –, ki so se uprle Asadovi vladavini. Konec leta 2024 je koalicija opozicijskih sil v ofenzivah zavzela več večjih mest, vključno z Damaskom, in zrušila Asadov režim.

Sirija je država rodovitnih ravnin, visokih gora in puščav, kjer živijo različne etnične in verske skupine. Največja etnična skupina so Arabci, največja verska skupina pa sunitski muslimani. Do zavzetja Damaska s strani uporniških sil je bila to edina država, v kateri so vladali neobatisti. Neobatistična vlada je bila totalitarna diktatura z obsežnim kultom osebnosti okoli družine Asad deležna številnih kritik zaradi hude notranje represije in vojnih zločinov. Ker je Sirija na indeksu nestabilnih držav za leto 2024 uvrščena na četrto najslabše mesto, je ena najnevarnejših držav za novinarje. Svoboda tiska je izredno omejena, država pa je na indeksu svobode tiska za leto 2024 uvrščena na 2. najslabše mesto. Je najbolj koruptivna država v regiji MENA (Bližnji vzhod in severna Afrika), na indeksu zaznave korupcije za leto 2023 pa je bila uvrščena na 2. najslabše mesto. Sirija je postala epicenter industrije captagona, ki jo je spodbujal Asad, saj letno izvozi za več milijard dolarjev te prepovedane droge, kar jo uvršča med največje mamilarske kartele na svetu.

1. ↑ ^{1,0 1,1} »Syria: People and society«. The World Factbook. CIA. 10. maj 2022. Arhivirano iz spletišča dne 3. februarja 2021. Pridobljeno 30. decembra 2021.
2. ↑ »Syria (10/03)«.
3. ↑ »Syria's Religious, Ethnic Groups«. 20. december 2012.
4. ↑ https://en.pressbee.net/show3562139.html?title=mohammed-al-bashir-assigned-to-form-new-syrian-government Mohammed al-Bashir assigned to form new Syrian government
5. ↑ https://ilkha.com/english/world/mohammed-al-bashir-appointed-as-syria-s-prime-minister-after-assad-s-fall-431618
6. ↑ »Syrian ministry of foreign affairs«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2012.
7. ↑ »Syria Population«. World of Meters.info. Pridobljeno 6. novembra 2024.
8. ↑ ^{8,0 8,1 8,2} »Syria«. The World Factbook. Central Intelligence Agency. Arhivirano iz spletišča dne 3. februarja 2021. Pridobljeno 7. aprila 2021.
9. ↑ »World Bank GINI index«. World Bank. Arhivirano iz spletišča dne 9. februarja 2015. Pridobljeno 22. januarja 2013.
10. ↑ »HUMAN DEVELOPMENT REPORT 2023-24« (PDF). United Nations Development Programme (v angleščini). United Nations Development Programme. 13. marec 2024. str. 274–277. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 1. maja 2024. Pridobljeno 3. maja 2024.
11. ↑ »Prime Minister of the Syrian Arab Republic«. Syrian transitional government. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. decembra 2024. Pridobljeno 11. decembra 2024.
12. ↑ »Regional group votes to suspend Syria; rebels claim downing of jet«. CNN. 14. avgust 2012. Arhivirano iz spletišča dne 15. avgusta 2012. Pridobljeno 14. avgusta 2012.

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=lower-alpha> oznake ali predloge {{efn}} na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=lower-alpha}}  ali predloge {{notelist}} (glej stran pomoči).