Skorbut

Skorbut
Sopomenke	hipovitaminoza C[1]
Vnete dlesni, značilne za skorbut. Predeli dlesni med zobmi so pordeli.
Specialnost	endokrinologija
Simptomi	splošna slabotnost, utrujenost, vnetje dlesni s krvavitvami, majavost in izpadanje zob, kožne petehialne krvavitve, slabokrvnost, osteoporoza, oteklina spodnjih udov, zmanjšana odpornost proti okužbam, slabo celjenje ran[2][3][1]
Vzroki	pomanjkanje vitamina C[2]
Dejavniki tveganja	duševne motnje, neobičajne prehranjevalne navade, alkoholizem, zloraba substanc, malabsorpcija, dializa,[3] življenje na ladjah (v preteklosti), brodolomstvo
Diagnostični postopki	na osnovi simptomov[3]
Zdravljenje	zdravila z vitaminom C,[2] prehrana, bogata s sadjem (zlasti citrusi) in zelenjavo
Pogostost	redko (v današnjih časih)[3]

Skorbút je bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje vitamina C.^[1][2] Med zgodnje simptome bolezni spadajo splošna oslabelost, utrujenost in otečenost okončin.^[2][3] Če bolnik ne prejme ustreznega zdravljenja oziroma ima še naprej pomanjkanje vitamina C, se lahko pojavijo slabokrvnost, vnetje dlesni, spremembe na laseh in krvavitve v koži.^[2][4] Pri dodatnem napredovanju bolezni je lahko moteno celjenje ran, pojavijo se lahko spremembe osebnosti, povečana je dovzetnost za okužbe in naposled lahko nastopi smrt zaradi okužb ali krvavitev.^[3]

Simptomi skorbuta se pokažejo po vsaj enem mesecu brez vnosa ali premajhnega vnosa vitamina C.^[2][3] V današnjih časih se skorbut razvije predvsem pri osebah z duševno motnjo, neobičajnimi prehranjevalnimi navadami, alkoholikih in pri starostnikih, ki živijo sami.^[3] Dejavnika tveganja sta tudi malabsorpcija (okvarjeno vsrkavanje hranil iz črevesja) in dializa.^[3]

Številne živalske vrste so zmožne same v telesu proizvajati vitamin C, človeški organizem pa ga ne more sam sintetizirati in ga mora v dovoljšnjih količinah prejemati s hrano.^[3] Vitamin C je antioksidant, ki je v telesu potreben za tvorbo kolagena, karnitina in kateholaminov ter sodeluje pri absorpciji železa iz hrane v črevesju.^[3][5][6] Drugo ime za vitamin C je askorbinska kislina, izraz pa izhaja iz latinske besede scorbutus (slovensko skorbut). Diagnoza običajno temelji na kliničnih znakih, rentgenskem slikanju ter na podlagi izboljšanja po zdravljenju z nadomeščanjem ustreznih količin vitamina C.^[3]

Zdravljenje temelji na peroralnem nadomeščanju vitamina C.^[2] Do izboljšanja stanja pride ponavadi že po nekaj dneh, za popolno okrevanje pa je potrebnih več tednov.^[3] Prehranski viri vitamina C so med drugim citrusi, druge vrste sadja (acerola, črni ribez, borovnice, kivi, jagode) ter številne vrste zelenjave (na primer rdeča paprika, brokoli, paradižnik).^[3][7] Toplotna obdelava, na primer kuhanje, pogosto zmanjša vsebnost vitamina C v hrani.^[3]

V primerjavi z nekaterimi drugimi boleznimi, ki so posledica pomanjkanja določenih hranil, je skorbut redka bolezen.^[3] Pogosteje se pojavlja v državah v razvoju, kjer je prisoten problem nedohranjenosti.^[3] Nekateri podatki kažejo, da je razširjenost skorbuta med prebežniki iz prizadetih predelov sveta 5- do 45-odstotna.^[8] Prvič so skorbut opisali že v starem Egiptu. V zgodovini je bolezen predstavljala težavo pri dolgih pomorskih potovanjih in je pogosto med pomorščaki na daljših plovbah zahtevala številne žrtve.^[3][9] V obdobju pomorske trgovine nekje od 15. stoletja ocenjujejo, da je na daljših plovbah zaradi skorbuta umrla polovica posadke.^[10] Škotski zdravnik, kapitan v Britanski kraljevi mornarici James Lind (1716–1794) je prvi ugotovil, da pri bolezni pomaga uživanje citrusov in to zapisal v knjigi A Treatise of the Scurvy (slovensko: Razprava o skorbutu). O uspešnem zdravljenju bolnikov s skorbutom s citrusi je pisal leta 1753.^[11] Šele leta 1975 je kraljeva mornarica pomorščakom rutinsko dajala limonov sok.^[10][11] Španci so poznali citruse kot zdravilo proti skorbutu že v 16. stoletju, več kot sto let pred rojstvom Jamesa Linda.^[12]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2} https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538892/skorbut?query=Skorbut&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 10. 2024.
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7} »Scurvy«. GARD. 1. september 2016. Arhivirano iz spletišča dne 26. januarja 2017. Pridobljeno 26. septembra 2016. Arhivirano 2017-01-26 na Wayback Machine.
3. ↑ ^{3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 3,14 3,15 3,16 3,17} Agarwal, A; Shaharyar, A; Kumar, A; Bhat, MS; Mishra, M (Junij 2015). »Scurvy in pediatric age group - A disease often forgotten?«. Journal of Clinical Orthopaedics and Trauma. 6 (2): 101–7. doi:10.1016/j.jcot.2014.12.003. PMC 4411344. PMID 25983516.
4. ↑ »Vitamin C«. Office of Dietary Supplements (v angleščini). 11. februar 2016. Arhivirano iz spletišča dne 30. julija 2017. Pridobljeno 18. julija 2017.
5. ↑ Coffee, Carole J. (1999). Quick Look: Metabolism. Hayes Barton. str. 26. ISBN 1-59377-192-4.
6. ↑ »Vitamin C«. Linus Pauling Institute (v angleščini). 22. april 2014. Arhivirano iz spletišča dne 16. septembra 2018. Pridobljeno 4. junija 2023.
7. ↑ Stušek N. s sod. Vitamin C v prehrani starostnikov. Revija za zdravstvene vede (2, 2014): 123–133.
8. ↑ Renzaho, Andre M. N. (2016). Globalisation, Migration and Health: Challenges and Opportunities (v angleščini). World Scientific. str. 94. ISBN 978-1-78326-889-4. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2017.
9. ↑ Toler, Pamela D. (2012). Mankind: The Story of All of Us (v angleščini). Running Press. str. 296. ISBN 978-0762447176. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2017.
10. ↑ ^{10,0 10,1} Price, Catherine (2017). »The Age of Scurvy«. Distillations. Zv. 3, št. 2. str. 12–23. Arhivirano iz spletišča dne 24. januarja 2021. Pridobljeno 17. aprila 2018.
11. ↑ ^{11,0 11,1} Hemilä, Harri (29. maj 2012). »A Brief History of Vitamin C and its Deficiency, Scurvy«. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2014. Pridobljeno 25. maja 2014.
12. ↑ »El descubrimiento español de la cura del escorbuto«. 27. februar 2018.