Smrt v Benetkah

Smrt v Benetkah (v izvirniku Der Tod in Venedig) je novela nemškega pisatelja Thomasa Manna. Prvič je bila objavljena leta 1912. Pripovedno delo opisuje veliko pisateljsko blokado pripovedovalca Aschenbacha, ki jo omrtvičen in morbiden rešuje s potovanjem in obiskom Benetk. Pripovedovalec v osebni krizi navdiha je vidno osvobojen, povzdignjen in navdihnjen ob pogledu na mladega dečka. Kasneje pa ga deček vedno bolj pričenja obsedati, a se ga nikoli ne dotakne niti ga ne ogovori, le mučno opisuje notranjo uničujočo strast. Med opisovanjem Benetke in kasneje tudi pripovedovalec podležejo uničujoči epidemiji kolere.

Pripoved je močno intertekstualna z vidnimi citati, navedki in poudarki iz Platonovih filozofskih del, še posebej Simpozija in Phaedrusa, opira pa se tudi na Nietzscheja in njegov idejni kontrast med bogom zadržanosti in oblikovanja Apolom ter bogom ekscesa in strasti Dionizom.

Novela ima avtobiografske prvine. Mann je leta 1911 z ženo Katio obiskal Benetke, kjer je srečal poljsko plemiško družino z dečkom Wladyslawom Moesom. Tudi homoseksualna čustva, ki se bolj ali manj odkrito pojavljajo v več delih Thomasa Manna, so avtobiografska, kot razkrivajo Mannovi ohranjeni dnevniki.^[1]

1. ↑ Aldrich, Robert (2002). Robert Aldrich, Garry Wotherspoon (ur.). Who's Who in Gay and Lesbian History: From Antiquity to World War II. Routledge. str. 295-296. COBISS 44110593. ISBN 0-19-280091-4.