Sofija

Sofija София
Mesto
Panoramski pogled na središče Sofije in Vitošo Stolnica sv. Aleksandra Nevskega Narodno gledališče Ivan Vazov mošeja Banja Baši Sofijske centralne mineralne kopeli Cerkev sv. Jurija Kip svete Sofije
Zastava Grb
Sofija Geografski položaj v Bolgariji
Koordinati: 42°42′0″N 23°20′0″E / 42.70000°N 23.33333°E / 42.70000; 23.33333
Država	Bolgarija
Oblast	Sofija (mesto)
Občina	Stolična (glavno mesto)
stalno naseljena	od 7000 pr. n. št.[1]
Neolitsko naselje	5500–6000 pr. n. št.[2]
Tračansko naselje	1400 pr. n. št.[3][4]
Rimska uprava	46 n. št. (kot Serdica)[5]
Osvojil ga je Krum	809 n. št. (as Sredec)[5]
Površina
• Mesto	500 km2
• Urbano	5.723 km2
• Metropolitansko obm. [6]	10.738 km2
Nadm. višina [7]	550 m
Prebivalstvo  (2024)[8]
• Mesto	1.286.965
• Gostota	2.600 preb./km2
• Urbano [9]	1.547.779
• Urbana gostota	270 preb,/km2
• Metropolitansko obm.	1.667.314
• Metropolitanska gostota	160 preb./km2
Časovni pas	UTC+2 (EET)
• Poletni	UTC+3 (EEST)
Poštna številka	1000
Omrežna skupina	(+359) 02
Avtomobilske tablice	C, CA, CB
Spletna stran	www.sofia.bg

Sofija (bolgarsko София) je glavno in največje mesto Bolgarije. Leži v Sofijski kotlini ob vznožju gore Vitoša v zahodnem delu države. Mesto je zgrajeno zahodno od reke Iskar in ima veliko mineralnih vrelcev, kot so Sofijske centralne mineralne kopeli. Ima vlažno celinsko podnebje. Ker je v središču Balkana, je na sredini med Črnim morjem in Jadranskim morjem ter najbližje Egejskemu morju.^[10]

Sofija, v antiki poznana kot Serdica in v srednjem veku kot Sredec, je bila območje človeškega bivanja že od vsaj 7000 pr. n. št. Zapisana zgodovina mesta se začne s potrdilom o osvojitvi Serdice s strani Rimske republike leta 29 pred našim štetjem od keltskega plemena Serdi. V času zatona Rimskega cesarstva so mesto plenili Huni, Vizigoti, Avari in Slovani. Leta 809 je Serdico vključil v prvo bolgarsko cesarstvo kan Krum in je postala znana kot Sredec. Leta 1018 so Bizantinci končali bolgarsko oblast do leta 1194, ko jo je ponovno vključilo prerojeno Drugo bolgarsko cesarstvo. Sredec je postal glavno upravno, gospodarsko, kulturno in literarno središče, dokler ga leta 1382 niso osvojili Osmani. Od leta 1530 do 1836 je bila Sofija regionalna prestolnica Rumelijskega ejaleta, ključne province Osmanskega cesarstva v Evropi. Bolgarska oblast je bila obnovljena leta 1878. Sofija je bila naslednje leto izbrana za prestolnico tretje bolgarske države, s čimer se je začelo obdobje intenzivne demografske in gospodarske rasti.

Sofija je 14. največje mesto v Evropski uniji. Obkrožajo jo pobočja, kot so Vitoša na južni strani, Ljulin na zahodni strani in Stara planina na severu, zaradi česar je tretja najvišja evropska prestolnica za Andorro la Vello in Madridom. Ker je Sofija glavno mesto Bolgarije, je dom številnih večjih lokalnih univerz, kulturnih ustanov in trgovskih podjetij.^[11] Mesto je bilo opisano kot »trikotnik verske strpnosti«. To je zato, ker so trije templji treh velikih svetovnih religij – krščanstvo, islam in judovstvo – blizu skupaj: cerkev Svete nedelje, mošeja Banja Baši in Sofijska sinagoga.^[12] Ta trikotnik je bil nedavno razširjen na 'kvadrat' in vključuje katoliško stolnico svetega Jožefa.^[13]

Sofija je bila imenovana za eno izmed desetih najboljših krajev za zagonska podjetja na svetu, zlasti na področju informacijskih tehnologij. Leta 2013 je bila to najbolj dostopna evropska prestolnica za obisk. Bojanska cerkev v Sofiji, zgrajena v času drugega bolgarskega cesarstva in ima veliko simbolike dediščine bolgarske pravoslavne cerkve, je bila leta 1979 vključena na seznam svetovne dediščine.^[14] Sofija je s svojim kulturnim pomenom v jugovzhodni Evropi dom nacionalne opere in baleta Bolgarije, Narodna palača kulture, Nacionalni stadion Vasil Levski, Narodno gledališče Ivana Vazova, Narodni zgodovinski muzej, Narodni arheološki muzej in amfiteater Serdika. Muzej socialistične umetnosti vključuje številne skulpture in plakate, ki obiskovalce izobražujejo o življenjskem slogu v komunistični Bolgariji.[26]

Število prebivalcev Sofije se je zmanjšalo s 70.000 v poznem 18. stoletju, preko 19.000 leta 1870, na 11.649 leta 1878, nato pa je začelo naraščati.^[15] Sofija gosti približno 1,28 milijona prebivalcev na ozemlju 500 km². Mestno območje Sofije gosti okoli 1,54 milijona prebivalcev na 5723 km², ki obsega Sofijsko oblast in dele oblasti Sofija (mesto) (Dragoman, Slivnica, Kostinbrod, Božurište, Svoge, Elin Pelin, Gorna Malina, Ihtiman, Kostenec) in Pernik (Pernik, Radomir), ki predstavlja 5,16 % ozemlja države. Metropolitansko območje Sofije temelji na eni uri vožnje z avtomobilom, razteza se mednarodno in vključuje Dimitrovgrad v Srbiji. Metropolitansko regijo Sofije naseljuje 1,66 milijona prebivalcev.

1. ↑ Ghodsee, Kristen (2005). The Red Riviera: Gender, Tourism, and Postsocialism on the Black Sea. Duke University Press. str. 21. ISBN 0822387174.
2. ↑ Prehistory, Ivan Dikov · in (7. december 2015). »Archaeologist Discovers 8,000-Year-Old Nephrite 'Frog-like' Swastika in Slatina Neolithic Settlement in Bulgaria's Capital Sofia – Archaeology in Bulgaria«. archaeologyinbulgaria.com. Arhivirano iz spletišča dne 22. decembra 2015. Pridobljeno 20. decembra 2015.
3. ↑ Marazov, Ivan (ed.). Ancient Gold: The Wealth of the Thracians. NY: Harry N. Abrams Inc., 1998. Texts by Marazov, Ivan; Venedikov, Ivan; Fol, Alexander; Tacheva, Margarita. ISBN 9780810919921.
4. ↑ Popov, Dimitar (ed.). The Thracians, Iztok – Zapad, Sofia, 2011. ISBN 9789543218691.
5. ↑ ^{5,0 5,1} Sofia 2016, str. 13. sfn error: no target: CITEREFSofia2016 (pomoč)
6. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz spletišča dne 24. novembra 2020. Pridobljeno 25. avgusta 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
7. ↑ »Nsi • National Register of Populated Places •«. Arhivirano iz spletišča dne 11. julija 2020. Pridobljeno 8. julija 2020.
8. ↑ »Население по градове и пол | Национален статистически институт«. www.nsi.bg (v bolgarščini). Arhivirano iz spletišča dne 12. aprila 2021. Pridobljeno 29. maja 2021.
9. ↑ »Population on 1 January by age groups and sex - functional urban areas«.
10. ↑ Lauwerys, Joseph (1970). Education in Cities. Evan's Brothers. ISBN 0-415-39291-8. Arhivirano iz spletišča dne 11. julija 2020. Pridobljeno 12. septembra 2017.
11. ↑ Internet Hostel Sofia, Tourism in Sofia Arhivirano 28 December 2011 na Wayback Machine.. Internethostelsofia.hostel.com, Retrieved Jan 2012
12. ↑ »Triangle of Religious Tolerance (1903) – iCulturalDiplomacy«. www.i-c-d.de. Arhivirano iz spletišča dne 27. januarja 2020. Pridobljeno 27. decembra 2019.
13. ↑ »10 Things We Can all Learn from Bulgaria's Square of Religious Tolerance«. 15. februar 2017. Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2020. Pridobljeno 4. septembra 2020.
14. ↑ Unesco
15. ↑ »История«. www.kmeta.bg. 10. maj 2017. Arhivirano iz spletišča dne 31. oktobra 2018. Pridobljeno 31. oktobra 2018.