Soglasnik

Soglasniki ali konzonanti^[1] so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki. V navadnem besedju niso zlogotvorni. Po odprtostni stopnji jih delimo na zvočnike in nezvočnike.^[2]

V slovenskem knjižnem jeziku je 21 soglasniških fonemov: /p/, /t/, /k/, /b/, /d/, /g/, /f/, /h/, /v/, /j/, /l/, /r/, /c/, /č/, /dž/, /s/, /š/, /z/, /ž/, /m/, /n/. V slovenski abecedi so soglasniki predstavljeni z naslednjimi črkami: B, C, Č, D, F, G, H, J, K, L, M, N, P, R, S, Š, T, V, Z in Ž.

1. ↑ http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=konzonant&hs=1, Slovar slovenskega knjižnega jezika, vpogled: 6. 6. 2014.
2. ↑ Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 72–78.