Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: pomanjkanje notranjih povezav. |
Predlagano je, da se ta članek združi v Spektralna razvrstitev zvezd. (Pogovor) Predlagano od marca 2007. |
Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi. Izdelal ga je Edward Charles Pickering, direktor Harvardskega observatorija harvard College Obsevratorij s svojimi sodelavci med letoma 1890 do 1901. Pri tem temelji sistem na odkritju Josepha von Fraunhoferja, ki je v letu 1813 odkril, da so v sončevem spektru vse temne absorpcijske linije (beri črte) vidne. Robert Wilhelm Bunsen in Gustav Robert Kirchoff potem v letu 1859odkrijejo, da so te črte identične (beri enake) z emisijskimi črtrami emisijskih linij, ki jih podajajo v spektrih zvezd povsem določeni kemični elementi. Povsem utemeljeno je bilo pričakovati, da morajo biti ti elementi navzoči v notranjosti Sonca. Spektralna analiza je bila utemeljena. Poleg analize materialov najdenih na Zemlji so se lahko analizirale tudi snovi v zvezdnih spektrih. Obstaja v sedmih temeljnih razredih, kot tudi tremi podrazredi (beri kategorijami):
Tabela 1
Razred | Temperatura | Barva zvezde | Masa | Polmer | Sij | Primeri |
---|---|---|---|---|---|---|
O | 28000 – 45500 K | modra | 60 | 15 | 1.400.000 | Mintaka |
B | 9900 – 28000 K | modrobela | 18 | 7 | 20.000 | Rigel, Spika |
A | 7400 – 9900 K | bela z modrim odtenkom | 3,1 | 2,1 | 80 | Vega, Sirij |
F | 6000 – 7400 K | rumenobela | 1,7 | 1,3 | 6 | Prokijon, Kanop |
G | 4900 – 6000 K | rumena (kot Sonce) | 1,1 | 1,1 | 1,2 | Kapela, Sonce |
K | 3500 – 4900 K | rumenooranžna | 0,8 | 0,9 | 0,4 | Arktur, Aldebaran |
M | 2000 – 3500 K | rdeče-oranžna | 0,3 | 0,4 | 0,04 | Betelgeza, Antares, Proksima Kentavra |