Spor med Titom in Stalinom

Ta članek je grob prevod. Morda gre deloma ali v celoti za strojni prevod ali za delo prevajalca, ki slabo pozna izvorni ali ciljni jezik. Prosimo, pomagajte nam ta prevod izboljšati. Če ste v tem članku pravkar označili, da potrebuje pozornost, dodajte tudi {{subst:potrebuje prevod|stran=Spor med Titom in Stalinom |jezik=neznan |komentar= }} ~~~~ na dno Strani, ki jih je treba prevesti v slovenščino.

Spor med Titom in Stalinom / jugoslovansko-sovjetski razkol je spor med političnim vodstvom Jugoslavije in Sovjetske zveze med Josipom Brozom Titom in Josifom Stalinom v letih po drugi svetovni vojni. Čeprav sta obe strani ta sporpredstavljali kot ideološki spor, je bil njun spor prav tako produkt geopolitičnega boja na Balkanu, ki je vključeval tudi Albanijo, Bolgarijo in komunistični upor v Grčiji, ki ga je podpirala Titova Jugoslavija, Sovjetska zveza pa je temu močno nasprotovala.^[1]

V letih po drugi svetovni vojni je Jugoslavija doživela gospodarske, notranje in zunanjepolitične cilje, ki niso bili v skladu z interesi Sovjetske zveze in njenimi zaveznicami iz vzhodnega bloka. Zlasti Jugoslavija je upala, da bo sosednjo Albanijo sprejela v jugoslovansko federacijo. To je spodbudilo ozračje negotovosti v albanskem političnem vodstvu in zaostrilo napetosti s Sovjetsko zvezo, ki si je prizadevala ovirati albansko-jugoslovansko integracijo. Jugoslovanska podpora komunističnih upornikov v Grčiji proti željam pridružitvi Sovjetski zvezi je še dodatno zapletla politične razmere. Stalin je poskušal pritisniti na Jugoslavijo in ublažiti njeno politiko, pri čemer je uporabil Bolgarijo kot njenega posrednika. Ko je spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo leta 1948 postal javen, so ga predstavili kot ideološki spor, da bi se izognili vtisu boja za oblast znotraj Vzhodnega bloka.^[2]

S sporom se je začelo dolgotrajno obdobje čistk znotraj Komunistične partije Jugoslavije. To obdobje je spremljalo precejšnjo stopnjo motenj jugoslovanskega gospodarstva, ki je bilo prej odvisno od vzhodnega bloka. Spor je sprožil tudi strah pred bližajočo se sovjetsko invazijo in celo poskusom državnega udara visokih sovjetskih vojaških voditeljev, strah, ki ga je spodbudilo na tisoče obmejnih incidentov in vpadov, ki so jih organizirali Sovjeti in njihovi zavezniki. Prikrajšana za pomoč Sovjetske zveze in vzhodnega bloka, se je Jugoslavija pozneje obrnila na ZDA za gospodarsko in vojaško pomoč.^[3]

1. ↑ Reynolds 2006, str. ;270–271.
2. ↑ Reynolds 2006, str. ;274–275.
3. ↑ Judt 2005, str. ;130–132.