Stara planina | |
---|---|
Balkan | |
Najvišja točka | |
Vrh | Botev |
Nadm. višina | 2.376 m |
Koordinate | 42°43′00″N 24°55′04″E / 42.71667°N 24.91778°E |
Dimenzije | |
Dolžina | 530 km vzhod–zahod |
Širina | 15−50 km sever–jug |
Površina | 11.596 km2 |
Geografija | |
Države | Bolgarija in Srbija |
Koordinate gorovja | 43°15′N 25°0′E / 43.250°N 25.000°E |
Geologija | |
Tip kamnin | granit, gnajs, apnenec |
Stara planina (bolgarsko Стара планина in srbsko Стара планина) ali Balkansko gorovje[1] je gorovje na vzhodu Balkanskega polotoka, ki se razteza v dolžini približno 530 km od zahoda proti vzhodu, od Vrške Čuke na meji med Bolgarijo in Srbijo prek vse širine Bolgarije do rta Emine na obali Črnega morja. Po drugi strani je razmeroma ozko, v najširšem delu okrog 45, v najožjem srednjem delu pa zgolj 15 km. Najvišji vrh je Botev pri 2376 m nadmorske višine.
Predstavlja hidrografsko mejo med porečjem Donave (Črno morje) in Marice (Egejsko morje), kljub temu pa ga na zahodnem delu seka pritok Donave, reka Istar, ki je od juga proti severu izdolbla impresiven kanjon nekaj kilometrov severno od bolgarske prestolnice Sofije. Kraški relief določa veliko število jam, vključno z Maguro, ki predstavlja najpomembnejšo in razširjeno evropsko postpaleolitsko jamsko poslikavo, Ledenika, Saeva dupka, Bačo Kiro itd. Najpomembnejša kamnina so Belogradčiške skale na zahodu.
Obstaja več pomembnih zavarovanih območij: Narodni park Osrednji Balkan, naravna parka Vračanski Balkan in Bolgarka ter naravni park Modri kamni, pa tudi številni naravni rezervati. Stara planina je izjemna po svoji flori in favni. Planika raste tam v regiji Kozjata stena. Nekatere najbolj osupljive pokrajine so vključene v narodni park Osrednji Balkan s strmimi pečinami, najvišjimi slapovi na Balkanu in bujno vegetacijo. Obstajajo številni pomembni naravni rezervati, kot so Čuprene, Kozjata stena in drugi. Na tem območju živi večina velikih evropskih sesalcev, tudi rjavi medved, volk, divja svinja, gams in jelen.