Staro asirsko cesarstvo

Staro asirsko cesarstvo

mat aš-šur KI
2025 pr. n. št.–1378 pr. n. št.
Zemljevid, na katerem je prilazan obseg Gornjemezapotamskega cesarstva ob smrti Šamši-Adada I. ok. leta 1721 pr. n. št.
Zemljevid, na katerem je prilazan obseg Gornjemezapotamskega cesarstva ob smrti Šamši-Adada I. ok. leta 1721 pr. n. št.
Glavno mestoAšur 2025 pr. n. št.
Šubat-Enlil 1754 pr. n. št.
Ašur 1681 pr. n. št.
Skupni jezikiakadščina (uradni)
sumerščina (uradni)
hetitščina
huritščina
amorejščina
Religija
stara mezopotamska religija
Vladamonarhija
Išši’ak Aššur 
• okoli 2025 pr. n. št.
Puzur-Ašur I. (prvi)
• okoli 1378 pr. n. št.
Ašur-nadin-ahe II. (zadnji)
Zgodovinska dobabronasta doba
• ustanovitev
2025 pr. n. št.
• ukinitev
1378 pr. n. št.
Predhodnice
Naslednice
Zgodnje asirsko obdobje
Srednje asirsko obdobje
Staro babilonsko cesarstvo
Mitani
Danes del Sirija

Irak

Iran
Opozorilo predogleda: Stran uporablja Predloga:Infopolje Država z neznanim parametrom »continent«

Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine. Druga tri so bila Zgodnje asirsko obdobje (2600–2025 pr. n. št.), Srednje asirsko cesarstvo (1392 – 934 pr. n. št.) in Novo asirsko cesarstvo (911 – 609 pr. n. št.).

Asirija je bila najpomembnejše mezopotamsko vzhodnosemitsko govoreče staroveško cesarstvo na Bližnjem vzhodu. Osrednji del države je ležal med rekama Evfrat in Tigris v Gornji Mezopotamiji. Obsegala je pomemben del »zibelke civilizacije«, kamor so spadale tudi Sumerija, Akadsko kraljestvo in Babilonija. Asirija je na svojem vrhu pomenila tudi vrh mezopotamskih tehnoloških, znanstvenih in kulturnih dosežkov. Asirsko cesarstvo je na višku moči vladalo tistemu, kar se je v mezopotamski religiji imenovalo »štirje vogali sveta«: na severu do Kavkaza, vključno s sedanjo Armenijo in Azerbajdžanom, na vzhodu do gorovja Zagros na ozemlju sedanjega Irana, na jugu do Arabske puščave v sedanji Saudovi Arabiji in na zahodu do otoka Cipra na Sredozemskem morju in v severni Afriki do Egipta in vzhodne Libije.[1]

Ime je dobila po svoji prvotni prestolnici Ašur, ustanovljeni ok. leta 2600 pr. n. št. Ašur je bil eno od številnih akadskih mestnih držav v Mezopotamiji. Asirija je bila pred vzponom mestne države Ašur znana tudi kot Subartu in Azuhinum, v sasanidskem obdobju pa kot Asōristān.

  1. Albert Kirk Grayson (1972). Assyrian Royal Inscriptions: Volume I. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. str. 108. §716.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne