Starogorski rokopis je eden od rokopisnih spomenikov slovenskega jezika. Vsebuje iste molitve kot Celovški rokopis: očenaš, apostolska veroizpoved in zdravamarija (iz 12.stoletja). Nastal je verjetno nekje med 1492 in 1498 (v drugi polovici 15. stoletja) na Stari gori nad Čedadom.
V besedilu prevladujejo gorenjske jezikovne značilnosti ob notranjsko-kraških in redkih beneških prvinah. Pričajo o razširjenosti mednarečnega pisnega jezika s posameznimi pokrajinskimi vplivi. Rokopis hrani občinska knjižnica v Vidmu.