Back Saint Denis Basiliek Afrikaans Basilika Saint-Denis ALS كاتدرائية سان دوني Arabic كاتدرائيه سان دونى ARZ Sen-Deni bazilikası Azerbaijani Абацтва Сен-Дэні Byelorussian Сен Дени (базилика) Bulgarian Bazilika Saint-Denis BS Basílica de Saint-Denis Catalan Bazilika Saint-Denis Czech
| Stolnica sv. Dionizija | |
|---|---|
Basilique Saint-Denis (francosko) | |
 Zahodno pročelje stolnice | |
| 48°56′08″N 2°21′35″E / 48.93556°N 2.35972°E | |
| Kraj | Saint-Denis, Francija |
| Verska skupnost | rimskokatoliška |
| Arhitektura | |
| Slog | gotska arhitektura |
| Uprava | |
| Škofija | Saint-Denis |
| Vodstvo | |
| Škof | Pascal Delannoy |
Stolnica sv. Dionizija (francosko Basilique royale de Saint-Denis, zdaj uradno znana kot Basilique-cathédrale de Saint-Denis) je velika nekdanja srednjeveška samostanska cerkev in sedanja stolnica v občini Saint-Denis, severno predmestje Pariza. Stavba je izjemnega zgodovinskega in arhitekturnega pomena, saj njen kor, dokončan leta 1144, na splošno velja za prvo stavbo, ki uporablja vse elemente gotske arhitekture.[1][2]
Bazilika je postala romarski kraj in nekropola z grobnicami francoskih kraljev, vključno s skoraj vsemi kralji od 10. stoletja do Ludvika XVIII. v 19. stoletju. Francoski kralj Henrik IV. je prišel v Saint-Denis, da bi se uradno odpovedal svoji protestantski veri in postal katoličan. Francoske kraljice so bile kronane v Saint-Denisu, kraljeve regalije, vključno z mečem za kronanje kraljev in kraljevim žezlom, so bile med kronanji shranjene v Saint-Denisu.[3]
Mesto je nastalo kot galo-rimsko pokopališče v poznih rimskih časih. Arheološke ostaline še vedno ležijo pod stolnico; grobovi kažejo na mešanico krščanskih in predkrščanskih pogrebnih praks.[4] Okoli leta 475 n. št. je sv. Genovefa kupila nekaj zemlje in zgradila Saint-Denys de la Chapelle. Leta 636 so po ukazu Dagoberta I. v baziliko ponovno pokopali relikvije sv. Dionizija, zavetnika Francije. Relikvije svetega Dionizija, ki so bile leta 1795 prenesene v mestno župnijsko cerkev, so bile leta 1819 spet vrnjene v samostan.[5]
V 12. stoletju je opat Suger obnovil dele samostanske cerkve z uporabo inovativnih strukturnih in okrasnih elementov. S tem naj bi ustvaril prvo pravo gotsko stavbo.[6] V naslednjem stoletju je gradbeni mojster Pierre de Montreuil obnovil ladjo in transepte v novem gotskem slogu rayonnant.
Samostanska cerkev je postala stolnica ob ustanovitvi škofije Saint-Denis s strani papeža Pavla VI. leta 1966 in je sedež škofa Saint-Denisa, trenutno (od leta 2009) Pascala Delannoya. Čeprav je znana kot bazilika svetega Denisa, Vatikan stolnici ni podelil naziva manjša bazilika.[7]
86 metrov visok zvonik, ki so ga razstavili v 19. stoletju, bodo ponovno zgradili. Projekt, ki se je začel pred več kot 30 leti, naj bi se začel maja 2020 in naj bi trajal približno 11 let ter stal približno 28 milijonov evrov.
- ↑ Enclopaedia Britannica on-line, "Gothic Architecture", retrieved 23 November 2020
- ↑ Watkin 1986, str. ;126–128.
- ↑ Lours 2018, str. 346.
- ↑ A grave from the exterior necropolis
- ↑ Catholic Encyclopedia: Abbey of Saint-Denis
- ↑ Banister Fletcher, A History of Architecture on the Comparative Method.
- ↑ Basilicas of France.