Strah pred kriminaliteto

Da bo dosegal kakovostna merila Wikipedije, je treba članek »wikificirati«. Prosimo, pomagajte ga izboljšati tako, da dodate ustrezne notranje povezave ali pa izboljšajte njegovo postavitev. (mesec ni naveden) Za dodatne informacije kliknite povezavo [razširi] na desni strani. Razlog za vključitev tega označevalca v tem članku ni podan. Razlog lahko vnesete z uporabo parametra |razlog=, npr: {{Wikificiraj|razlog=Vaš razlog}} Prosimo, nadomestite HTML z wikioznačevalnim jezikom kjer je to ustrezno. Dodajte wikipovezave. Kjer je to primerno ustvarite povezave na druge članke s pomočjo "[[" in "]]" na obeh straneh ustreznih besed (za več informacij glej WP:POVEZAVA) in preverite, da vaše povezave kažejo, kakor ste pričakovali. Prosimo, da ne povezujete izrazov, ki so večini bralcev poznani, npr. vsakdanjih poklicev, dobro znanih geografskih pojmov in vsakodnevnih predmetov. Oblikujte uvod. Ustvarite ali izboljšajte uvodni razdelek. Uredite naslove poglavij, kot je opisano v Slogovnem priročniku za postavitev strani. Dodajte infopolje, če je to za članek ustrezno. Popravite vse mrtve povezave / uredite navajanje virov in sklicev na koncu besedila; kjer je ustrezno, uporabite predloge za navajanje. Odstranite ta označevalec.

Strah pred kriminaliteto se nanaša na strah, da postaneš žrtev kriminalitete in je nasprotje dejanski verjetnosti kriminalne viktimizacije. Pravijo, da je v zahodni kulturi strah pred kriminaliteto, skupaj s strahom pred uličnim kriminalom in kriminaliteto mladostnikov, prisoten že od nekdaj. Strah pred kriminaliteto lahko delimo na občutke ljudi in misli ter vedenje v zvezi z individualnim tveganjem kriminalne viktimizacije. Pri strahu pred kriminaliteto lahko razlikujemo med nagnjenostjo videnja neke situacije kot ogrožajoče, dejanske ogroženosti in širšimi kulturnimi in socialnimi pomeni, ki jih posameznik ima o kriminaliteti in njenih simbolov v svoji soseski ter v svojem vsakdanjem življenju. Občutki, misli in vedenje imajo lahko na posameznikovo kot tudi skupinsko življenje številne pozitivne kot tudi negativne učinke, ki so odvisni od dejanskega tveganja in človekovega subjektivnega pristopa do nevarnosti. Negativna plat pomeni, da lahko izkoreninijo javno zdravje in psihološko kvaliteto življenja ljudi, spremenijo njihove rutinske aktivnosti in navade. Pri posamezniku povzročijo izogibanje določenim predelom oz. območij, kar lahko vodi v družbeno izolacijo. Takšno vedenje pa rahlja družbeno povezanost in zaupanje ter navsezadnje negativno vpliva na stabilnost v soseski.

Čustveni odziv je lahko do določene mere zdrav način odzivanja na kriminaliteto. Psihologi so že zdavnaj potrdili, da lahko določena stopnja zaskrbljenosti aktivira reševanje problemov, posameznika motivira za skrb in ga spodbuja k razvoju previdnostnega vedenje; med drugim pa so prikazali tudi osnovno razliko med nizko stopnjo anksioznosti, ki pri posamezniku motivira prevodnost in zaviralno skrbjo, ki negativno vpliva na njegovo dobrobit.

Dejavniki, ki vplivajo na strah pred kriminaliteto zajemajo psihologijo zaznave ogroženosti, predstavljanje oz. poročanje o viktimizacijskemu tveganju (predvsem preko medosebne komunikacije in množičnih medijev), javno zaznavo stabilnosti v soseski, vključno z izgredi v njen in širše dejavnike, kjer se anksioznost v zvezi s kriminaliteto izraža v anksioznosti, ki jo posameznik povezuje z nekim prostorom in v zvezi z družbenimi spremembami. Strah pred kriminaliteto pa se povezuje tudi s širšimi kulturnimi vplivi. Po mnenju nekaterih je sodobni, moderni čas, ljudi naredil še posebej občutljive na varnostna vprašanja in na z njo povezano negotovost.