Antična Mezopotamija |
Evfrat – Tigris |
Asiriologija |
Mesta / imperiji |
Sumerija: Uruk – Ur – Eridu |
Kiš – Lagaš – Nipur |
Akadski imperij: Akad |
Babilonija: Babilon – Isin – Sousse |
Asirija: Ašur – Ninive |
Nuzi – Nimrud |
Babilonija – Kaldeja – |
Elam – Amoriti |
Huriti – Mitani – Kasiti |
Kronologija |
Sumerski kralji |
Asirski kralji |
Babilonski kralji |
Jezik |
Klinopis |
Sumerščina – Akadščina |
Elamščina – Huritščina |
Mitologija |
Enuma Eliš |
Gilgameš – Marduk |
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz. na začetku bronaste dobe.
Sumerci so se naselili v dolinah rek Evfrat in Tigris, kjer so zaradi rodovitne prsti in rednega namakanja lahko pospešeno pridelovali žita in ostale poljščine, kar jim je omogočilo obstanek na tem področju.
V civilizaciji Sumercev so obstajala mesta Uruk (približno 4000 do 3100 pr. n. št.) nato Džemdet Nasr, ki je bil poimenovan po sumerskem mestu Uruk in v obdobje zgodnjih dinastij. Osvojili so jih semitsko govoreči kralji iz Agade okoli 2400 pr. n. št.. Avtohtono sumersko vladanje se je ponovno pojavilo in trajalo približno eno stoletje v Tretji urski dinastiji v 21. do 20. stoletju pr. n. št..
Sumerska mesta so bila prva civilizacija, ki so se skozi vse leto intenzivno ukvarjala s kmetijstvom. Že od leta 5000 pr. n. št. so vidne sledi uporabe osnovnih kmetijskih tehnik, vključno z intenzivno obsežnim obdelovanjem zemlje enkrat letno, organiziranim namakalnim sistemom in specializirano delovno silo. Presežek pridelane hrane, ki jo je ustvarilo gospodarstvo jim je omogočalo, da so se lahko ustalili na enem mestu in ni bilo potrebno se seliti iz posevkov in pašnikov. Omogočalo jim je tudi večjo gostoto prebivalstva, ki posledično zahteva obsežno delovno silo in delitev dela. Sumerija je mesto zgodnjega razvoja pisave, napreduje iz faze prvotnega pisanja v sredini 4. tisočletju pr. n. št. do pravilnega pisanja v 3. tisočletju pr. n. št. (glej Jemdet Nasr).