Svete gore, Bistrica ob Sotli

Svete gore
Svete gore Geografska lega: Svete gore, Slovenija
Lega	Zagaj Občina Bistrica ob Sotli
Koordinati	46°2′42″N 15°39′43″E / 46.04500°N 15.66194°E / 46.04500; 15.66194
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Uradno ime: Zagaj - Arheološko najdišče Svete Gore
evid. št.	4612[1]
Uradno ime: Svete Gore nad Bistrico ob Sotli - Romarsko središče
evid. št.	715[2]

Svete gore (527 mnm) so hrib z arheološkim najdiščem in znano marijansko romarsko središče nad Bistrico ob Sotli, del vasi Zagaj. Čeprav ime namiguje na več vrhov, gre samo za en vrh, ki nosi tako ime zaradi več svetišč. Veljajo za največjo kulturno znamenitost Občine Bistrica ob Sotli. Pisatelj Davorin Petančič jih je opisal v povesti Svete gore (1936).

Nahajajo se v Orliškem pogorju (701 m), na južnem obrobju Kozjanskega gričevja. Romarski kraj sestoji iz osrednje Marijine cerkve in štirih kapel, ki stojijo tik ob njej, zaradi česar so znane kot kraj z največ svetišči na enem kraju v Sloveniji (5). Dve od kapel, kapeli sv. Jurija in sv. Martina, po navedbah umetnostnega zgodovinarja Ivana Stoparja veljata za najstarejši ohranjeni stavbi v Sloveniji, saj datirata v 9. ali 10. stoletje. K ostalim objektom romarskega svetišča spadajo še mežnarija in pred njo kapelica – ta se nahajata na sedlu hriba, od koder se proti vrhu vzpne asfaltirana pot s križevim potom ob njej. 400 metrov pod sedlom se v gozdu nahaja še tako imenovana Božja noga, to je zidano znamenje sv. Križa z izvirom vode.

Dostop do Svetih gora je po magistralni cesti Bistrica ob Sotli–Bizeljsko, od katere se odcepi 1,5 km dolga cesta proti sedlu pod vrhom. Do tod je mogoč dostop tudi za avtobuse. Pot od sedla do vrha je sicer prevozna za avtomobile, vendar je zaradi skromnega parkirnega prostora na vrhu na voljo samo cerkvenim uslužbencem in gibalno oviranim obiskovalcem.

1. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4612«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 715«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.