Sveti Hieronim | |
---|---|
duhovnik, spovednik, cerkveni oče, cerkveni učitelj: Doctor Biblicus [1] | |
Rojstvo | cca. 345[2] Stridon, Dalmacija, Dalmacija[3] |
Smrt | cca. 30. september 420 ali 419[4] Betlehem, Palaestina Prima[d][3] |
Čaščenje | Rimskokatoliška cerkev Pravoslavje Anglikanska cerkev Protestantizem |
Romarsko središče | Bazilika Marije Snežne, Rim |
God | 30. september (zahodno krščanstvo) 15. junij (vzhodno krščanstvo) |
Atributi | lev, kardinalska obleka, križ, lobanja, trobenta, sova, knjige in pisateljski pripomočki |
Zavetnik | arheologi, arhivisti, biblicisti, knjižničarji knjižnice, šolarji, študenti, prevajalci |
Sveti Hieronim [hierónim], nekoč Jeronim polno ime Evzebij Sofronij Hieronim (latinsko Eusebius Sophronius Hieronymus, grško Εὐσέβιος Σωφρόνιος Ἱερώνυμος), rimski duhovnik, teolog, apologet, biblicist, prevajalec, svetnik, cerkveni oče in cerkveni učitelj, * okoli 347, Stridon, † 30. september 419 ali 420, Betlehem, Palestina.
Velja za enega izmed štirih velikih cerkvenih učiteljev, kamor sodijo še sveti Gregor Veliki, sveti Avguštin in sveti Ambrož. Najbolj znan je po latinskem prevodu Svetega pisma, ki je kasneje postal znan pod imenom Vulgata. Poleg drugih literarnih del so ohranjena tudi mnoga njegova pisma, v katerih poleg izrednega teološkega znanja kaže tudi osebno rahločutnost in svoj značilen temperament, ki dostikrat ni prizanašal s pikrostjo in odrezavostjo. Za slovenski kulturni prostor so posebej zanimiva pisma, ki jih je poslal znancem iz svojega mladostnega obdobja, in sicer v Oglej (na primer škofu svetemu Kromaciju), v Emono (ohranjeni sta Pismo devicam v Emoni in Pismo Antonu, menihu v Emoni) ter domnevno v domači Stridon (Pismo Kastorini, svoji teti po materini strani).