Sveto pismo

Sveto pismo
Slovenski prevod »Sveto pismo – Jeruzalemska izdaja« (2024)
AvtorStara zaveza:
okoli 30 avtorjev

Nova zaveza:

8 avtorjev
Naslov izvirnikaβιβλία (Biblía)
DržavaIzrael
JezikStara zaveza:
hebrejščina,
aramejščina,
grščina

Nova zaveza:

grščina
Žanrpravo,
zgodovinopisje,
poezija,
pismo,
prerokba,
apologija,
...
Objavljenomed okoli 1200 pr. n. št.
(5 Mojzesovih knjig)
in okoli 100 n. št.
(Evangelij po Janezu)
Datum izida v slovenščini
Ta evangeli svetiga Matevsha
(Primož Trubar, 1555),
Dalmatinova Biblija
(Jurij Dalmatin, 1583)
Št. straniokoli 1500,
okoli 2000 (z uvodi in sprotnimi opombami)
Spletna stranBiblija.net

Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede starogrško βιβλια: biblia, kar pomeni knjige)[1] je sveta knjiga krščanstva. Sestavljata jo dva dela: Stara in Nova zaveza. Stara zaveza, po hebrejsko Tanak, predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike judovske vere in izhaja še iz časov pred Jezusom Kristusom.

Sveto pismo je najbolj brana knjiga v zgodovini. Prevedena je v več kot 2.400 jezikov. Ima velik pomen za današnjo kulturo in kot delo jo lahko gledamo iz različnih strani: kot versko ali zgodovinsko knjigo, saj vsebuje mnogo podatkov o zgodovini Judov ter dogajanju v Palestini ob začetku našega štetja.

Stara zaveza je večinoma pisana v hebrejščini, deloma tudi v aramejščini in grščini, Nova zaveza pa samo v grščini. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje Septuaginta. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev - 70. Prvi prevodi Svetega pisma v latinščino so bili narejeni iz grške Septuaginte in nosijo skupno ime Vetus Latina. Iz izvirnih jezikov pa je Sveto pismo v latinski jezik prvi prevedel sveti Hieronim v 4. stoletju. Prevod se imenuje Vulgata (latinsko splošno razširjena). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Njegov zapis je bil tudi najbolj cenjen v srednjem veku. Danes pa se biblija prevaja skoraj izključno iz izvirnega hebrejskega, aramejskega in grškega besedila.

  1. Ta beseda izhaja iz druge grške besede - βυβλος: byblos, ki pomeni papirus. Njen izvor iščemo v imenu feničanskega mesta Biblos, ki je bilo znano kot izvoznik papirusa.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne