Tengrizem

Položaj Ötüken yïša (gora Otukan) na karti Mongolije, na kateri po pisanju Irk Bitiga (Knjigi omnenov) domuje Tengri
Altajski šaman z bobnom
Altajski šaman z bobnom
Burjatski šaman opravlja pitno daritev

Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.[1][2][3][4] Zgodovinsko je bil prevladujoča religija Turkov, Mongolov, Madžarov, Xiongnujev in Hunov.[5] Bil je državna religija petih starodavnih držav: Gokturškega kaganata, Zahodnoturškega kaganata, Velike Bolgarije, Prvega bolgarskega cesarstva in Zahodne Turkije (Hazarije). V Irk Bitig se Tengri omenja kot Türük Tängrisi (Bog Turkov).[6] Med turškimi ljudstvi je izraz Türük Tängrisi enakovreden izrazu nacionalna religija.

V letih po razpadu Sovjetske zveze je začel v intelektualnih krogih turških narodov v Centralni Aziji (Tatarstan, Burjatija, Kirgizistan in Kazahstan) tengrizem oživljati.[7] V Jakutiji, Hakasiji, Tuvi in drugih turških judstvih v Sibiriji, se še vedno aktivno prakticira. Burhanizem je gibanje s središčem v Altaju, sorodno tengrizmu.

Izraza Khukh in Tengri v Mongoliji pomenita moder in nebo. Sodobni Mongoli še vedno molijo k Munkh Khukh TengriVečnemu modremu nebu, zato se Mongolija pesniško imenuje tudi Dežela večnega modrega neba (mongolsko Munkh Khukh Tengriin Oron). V sodobni Turčiji je tengrizem znan tudi kot Göktanrı dinivera v Boga neba.[8] Turški besedi Gök (nebo) in Tanrı (nebo) ustrezata mongolskima besedama khukh (moder) in Tengri (nebo).

Raziskave madžarskih arheologov kažejo, da je pred pokristjanjenjem (10. stoletje) tengrizem tudi vera Madžarov.[9]

  1. R. Meserve. Religions in the central Asian environment. V: History of Civilizations of Central Asia, Volume IV, The age of achievement: A.D. 750 to the end of the fifteenth century, Part Two: The achievements, str. 68.
  2. Michael Fergus, Janar Jandosova. Kazakhstan: Coming of Age. Stacey International, 2003, str. 91.
  3. H. B. Paksoy. Tengri in Eurasia, 2008.
  4. Napil Bazylkhan, Kenje Torlanbaeva. Central Eurasian Studies Society. Central Eurasian Studies Society, 2004, str. 40.
  5. Yazar András Róna-Tas. Hungarians and Europe in the early Middle Ages: an introduction to early Hungarian history. Yayıncı Central European University Press, 1999, ISBN 978-963-9116-48-1, str. 151.
  6. Jean-Paul Roux. Die alttürkische Mythologie, str. 255.
  7. Robert A. Saunders, Vlad Strukov (2010). Historical Dictionary of the Russian Federation. Lanham, MD: Scarecrow Press. str. 412–13. ISBN 978-0-81085475-8.
  8. Mehmet Eröz (10. marec 2010). Eski Türk dini (gök tanrı inancı) ve Alevîlik-Bektaşilik. Pridobljeno 19. februarja 2013.
  9. Fodor István. A magyarok ősi vallásáról (O stari veri Madžarov). Vallástudományi Tanulmányok. 6/2004, Budimpešta, str. 17–19.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne