Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.[1][2][3][4] Zgodovinsko je bil prevladujoča religija Turkov, Mongolov, Madžarov, Xiongnujev in Hunov.[5] Bil je državna religija petih starodavnih držav: Gokturškega kaganata, Zahodnoturškega kaganata, Velike Bolgarije, Prvega bolgarskega cesarstva in Zahodne Turkije (Hazarije). V Irk Bitig se Tengri omenja kot Türük Tängrisi (Bog Turkov).[6] Med turškimi ljudstvi je izraz Türük Tängrisi enakovreden izrazu nacionalna religija.
V letih po razpadu Sovjetske zveze je začel v intelektualnih krogih turških narodov v Centralni Aziji (Tatarstan, Burjatija, Kirgizistan in Kazahstan) tengrizem oživljati.[7] V Jakutiji, Hakasiji, Tuvi in drugih turških judstvih v Sibiriji, se še vedno aktivno prakticira. Burhanizem je gibanje s središčem v Altaju, sorodno tengrizmu.
Izraza Khukh in Tengri v Mongoliji pomenita moder in nebo. Sodobni Mongoli še vedno molijo k Munkh Khukh Tengri – Večnemu modremu nebu, zato se Mongolija pesniško imenuje tudi Dežela večnega modrega neba (mongolsko Munkh Khukh Tengriin Oron). V sodobni Turčiji je tengrizem znan tudi kot Göktanrı dini – vera v Boga neba.[8] Turški besedi Gök (nebo) in Tanrı (nebo) ustrezata mongolskima besedama khukh (moder) in Tengri (nebo).
Raziskave madžarskih arheologov kažejo, da je pred pokristjanjenjem (10. stoletje) tengrizem tudi vera Madžarov.[9]