Back Teodorik die Grote Afrikaans Theoderich der Grosse ALS Teodorico lo Gran AN Þēodrīc Ēastgotena Cyning ANG ثيودوريك العظيم Arabic ثيودوريك العظيم ARZ Teodoricu'l Grande AST تئودوریک بزرق AZB Бөйөк Теодорих Bashkir Тэадорых Вялікі Byelorussian
| Teoderik Þiudareiks | |
|---|---|
| kralj Ostrogotov | |
 | |
| Vladanje | 471-526 |
| Predhodnik | Teodemir |
| Naslednik | Atalarik, vnuk |
| Rojstvo | 12. maj 454 Carnuntum, Prva Panonija, Zahodno Rimsko cesarstvo |
| Smrt | 30. avgust 526[1][2] (72 let) Ravena, Ostrogotsko kraljestvo[3] |
| Pokop | |
| Zakonec | Avdofleda |
| Potomci | Teodegota Ostrogota Amalasunta |
| Oče | Teodemir |
| Mati | Ereleuva |
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko Flavivs Theodericvs, grško Θευδέριχος [Teudérihos]), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526),[4] kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Rojen je bil leta 454 v Panoniji enemu od treh kraljev panonskih Ostrogotov iz rodbine Amalov, Teodemirju, in njegovi konkubini Ereleuvi. Kot talec se je vojaško izobraževal v Konstantinoplu. Leta 475 je nasledil svojega očeta kot vladar panonskih Ostrogotov.[5] Med Zenonovo državljansko vojno se je s svojim ljudstvom preselil v Spodnjo Mezijo, kjer je leta 481 po smrti Teoderika Strabona, vodje traških Ostrogotov, zavladal vsem Ostrogotom.
Vzhodnorimski cesar Zenon (vladal 474–475 in 476–491) mu je podelil naslov patricija in položaj magistra militum. Teoderik je iskal še dodaten dobiček in je pustošil po provincah Vzhodnega rimskega cesarstva ter nazadnje grozil samemu Konstantinoplu.
Leta 488 je Teoderik z Zenonovim dovoljenjem napadel kralja Italije, germanskega federata Odoakra. Odoaker je Zenona izdal in podprl uzurpatorja Leoncija. Po zmagi v tri leta trajajoči vojni je Teoderik osebno ubil Odoakra in se s 100.000 do 200.000 Ostrogoti preselil v Italijo, kjer je ustanovil Ostrogotsko kraljestvo s prestolnico v Raveni. Sprva je zagovarjal ločenost arijanskega ostrogotskega in rimskega prebivalstva, potem pa je začel poudarjati pomen rasne harmonije, čeprav so bile mešane zakonske zveze prepovedane.[6] Poskušal je tudi obnoviti nekdanjo slavo Rimskega cesarstva. Obdobje njegove vladavine v Italiji je bilo prvo mirno in cvetoče obdobje po cesarju Valentinijanu I. (vladal 364-375).
- ↑ И. Г. Теодорих Великий // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1901. — Т. XXXIIа. — С. 882-885.
- ↑ T. H. Theodoric // Encyclopædia Britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information — 11 — New York, Cambridge, England: University Press, 1911. — Vol. 26. — P. 768-769.
- ↑ Record #11862167X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Grun, B. (1991), The Timetable of History, 3. dopolnjena izdaja, New York, Simon & Schuster, str. 30–31, ISBN 0-671-74271-X.
- ↑ T. Burns, A history of ostrogoths, str. 57
- ↑ Goths, Europian Kingdoms. Pridobljeno dne 25. januarja 2014.