Termiti

Termiti Časovni razpon: kreda - recentno
Formoški podzemeljski termiti (Coptotermes formosanus) - vojaki (rdečkaste glave) in delavci (bledorumene glave).
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali)
Deblo:	Arthropoda (členonožci)
Razred:	Insecta (žuželke)
Podrazred:	Pterygota (krilate žuželke)
Red:	Blattodea (ščurki)
Infrared:	Isoptera Brullé, 1832
Družine
Mastotermitidae Kalotermitidae Termopsidae Hodotermitidae Rhinotermitidae Serritermitidae Termitidae

Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov. Termiti se najraje hranijo z odmrlim rastlinskim materialom, predvsem v obliki lesa, odpadlega listja in prsti. Približno 10 % od okoli 4.000 vrst (od tega opisanih 2.800) je ekonomsko pomembnih kot škodljivci, ki lahko resno poškodujejo zgradbe, poljščine in gozdne nasade. Termiti pa so posebno na subtropskih in tropskih območjih pomembni saprofagi in imajo velik pomen pri recikliranju lesa in drugega rastlinskega materiala.

Živijo v kolonijah, ki kadar so zrele, lahko vsebujejo nekaj sto tisoč do milijona osebkov. Sestavljajo jih ličinke, delavci, vojaki in spolno aktivni osebki obeh spolov, med katerimi je matica, ki odlaga jajčeca. Združevanje v kolonije in delitev dela dajeta termitom varnost ter zmožnost izkoriščanja virov hrane, ki posameznim osebkom ne bi bili dostopni.