Back موصل محكم Arabic Unió estreta Catalan Tight Junction German Tight junction English Zonula occludens Spanish Lotura estua (zelula) Basque اتصالات محکم Persian Tiivis liitos Finnish Jonction serrée French Unión hermética Galician
Zgoraj: urejenost celic v plast s tesnimi stiki, razporejenimi v pasove okoli celic (d). Pas razdeli vsako celico v dva dela: apikalni (b) in bazalni (c) del. Nad apikalnimi deli je še mukozna plast (a), ki ščiti celice pred vsebino lumna organa (A).
Spodaj: tesni stik, ki ločuje apikalno (B) od bazalne (C) strani celice. V celično membrano (g) so vpeti kompleksi beljakovin (e1-8), ki povezujejo celici, med vrstami takih povezav je paracelularni prostor (f).
Tesni stik (latinsko zonula occludens) je tip povezave med membranami sosednjih celic, pri katerem postane medcelični prostor neprehoden za tekočino. Takšen tip medceličnih povezav najdemo samo pri vretenčarjih. Njegove vloge so:
- trdno povezovanje celic
- preprečevanje prehoda molekul in ionov skozi medcelični prostor
- preprečevanje gibanja membranskih proteinov preko zone celičnega stika
Beljakovine, ki tvorijo tesni stik, so urejene v pasu okoli celice. Mnogo takih celic, povezanih s strani, tvori nepropustno krovno tkivo (epitel), ki zadržuje tekočino na eni strani. Edina pot za prehod molekul in ionov je tako skozi celico, kjer pa je lahko transport bolj reguliran in selektiven.
Zgled za tako nepropustno krovno tkivo je epitel sečnega mehurja, ki zadržuje seč v notranjosti organa, hkrati pa zagotavlja trdno povezavo celic kljub raztegovanju zaradi polnjenja. Drug primer je krvno-možganska pregrada, kjer se na račun tesnih stikov zagotovi natančna kontrola nad prehodom snovi iz krvi skozi pregrado v možganovino.