Back أنتوني ويلدينغ Arabic انتونى ويلدينج ARZ Anthony Wilding Catalan Tony Wilding Czech Anthony Wilding Danish Anthony Wilding German Anthony Wilding English Anthony Wilding Spanish تونی وایلدینگ Persian Anthony Wilding Finnish
 | |
| Polno ime | Anthony Frederick Wilding |
|---|---|
| Država |  Nova Zelandija |
| Rojstvo | 31. oktober 1883[1][2] Christchurch[1] |
| Smrt | 9. maj 1915[1][2] (31 let) Neuve-Chapelle[d][1] |
| Višina | 187 cm |
| Igra | desničar (enoročni backhand) |
| Hram slavnih | 1978 (stran) |
| Posamezno | |
| Št. naslovov | 118 |
| Najv. rang | Št. 1 (1911) |
| Grand Slam rezultati posamezniki | |
| OP Avstralije | Z (1906, 1909) |
| OP Anglije | Z (1910, 1911, 1912, 1913) |
| Ostali turnirji | |
| Olimpijske igre |  (1912) |
| Dvojice | |
| Grand Slam rezultati dvojice | |
| OP Avstralije | Z (1906) |
| OP Anglije | Z (1907, 1908, 1910, 1914) |
| Grand Slam rezultati mešanih dvojic | |
| OP Anglije | F (1914) |
| Ekipna tekmovanja | |
| Davisov pokal | Z (1907, 1908, 1909, 1914) |
Anthony »Tony« Frederick Wilding, novozelandski tenisač, odvetnik in vojak, † 31. oktober 1883, Christchurch, Nova Zelandija; † 9. maj 1915, Neuve-Chapelle, Francija.
Tony Wilding se je sedemkrat uvrstil v finale turnirjev za Grand Slam v posamični konkurenci. Dvakrat je osvojil Prvenstvo Avstralije, v letih 1906 in 1909, ko je v finalu premagal Francisa Fisherja in Ernieja Parkerja, ter štirikrat zapored Prvenstvo Anglije, v letih 1910, 1911, 1912 in 1913, v finalu je dvakrat premagal Arthurja Gora ter po enkrat Herberta Roperja Barretta in Maurica McLoughlina. Edini poraz v finalih je utrpel na turnirju leta 1914, ko ga je premagal Norman Brookes. Skupno je osvojil 114 turnirjev, od tega 75 na peščeni podlagi in 23 v letu 1906. V konkurenci moških dvojic je štirikrat osvojil Prvenstvo Anglije in enkrat Prvenstvo Avstralije, v konkurenci mešanih dvojic pa enkrat Prvenstvo Anglije. Nastopil je na Poletnih olimpijskih igrah 1912, kjer je osvojil bron v posamični konkurenci v dvorani. V letih 1907, 1908, 1909, 1914 je bil član zmagovite avstroazijske reprezentance na turnirju International Lawn Tennis Challenge. 9. maja 1915 je padel v bitki prve svetovne vojne pri Neuve-Chapellu. Leta 1978 je bil posmrtno sprejet v Mednarodni teniški hram slavnih.
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Tingay L. 100 years of Wimbledon — London Borough of Enfield: Guinness Superlatives, 1977. — P. 207.
- ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.