Trializem[1] je bil v zgodovini Avstro-Ogrske politično gibanje, ki je poskušalo preurediti dvostranski imperij v tristranega, z ustanovitvijo hrvaške države, po statusu enake Avstriji in Madžarski, ki bi združila vse Južne Slovane, živeče v tedanji monarhiji.[2]
Avstroogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand je podpiral trializem pred atentatom nanj leta 1914, da bi preprečil razkosanje imperija zaradi slovanskega razkola. Imperij naj bi se preoblikoval v tri enote, namesto dveh, kjer naj bi slovanski sestavni del bil zastopan na najvišjem nivoju enakem tedanjemu avstrijskemu in madžarskemu. Srbi so na to gledali kot na grožnjo svojim sanjam o novi državi Jugoslaviji. Madžarski voditelji so imeli prevladujoč glas v imperialnih krogih in so strogo zavračali trializem, saj bi osvobodil več njihovih manjšin od madžarske prevlade, ki je zanje veljala za zatiralno.[3] Trializem naj bi predstavljal poskus avstrijskega odpravljanja pomanjkljivosti dotedanje dualistične ureditve in zmanjševanja moči Ogrske na račun novonastale enote Južnih Slovanov. Tako je v začetku večina Slovencev in Hrvatov odobravala zamisel, Srbi, Madžari in Italijani pa so ji bili nenaklonjeni.[4]
Zamisel trializma se ni nikoli približala dejanski izvedbi, čeprav je med političnimi elitami imela več znanih zagovornikov. Ob koncu 1. svetovne vojne so njeni zagovorniki za kratek čas dobili nominalno podporo trialističnega manifesta, vendar je monarhija kot celota kmalu zatem razpadla.
<ref>
; sklici, poimenovani fran_2021-0
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).<ref>
; sklici, poimenovani tuck_1999
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).<ref>
; sklici, poimenovani ivas_2012
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).