Tribun

Antični Rim
Članek je del serije: Politika in uprava antičnega Rima
Obdobja
Rimsko kraljestvo 753 pr. n. št. – 510 pr. n. št. Rimska republika 510 pr. n. št. – 27 pr. n. št. Rimsko cesarstvo 27 pr. n. št. – 476 Principat Zahodno cesarstvo Dominat Vzhodno cesarstvo
Redni magistrati
Konzul Pretor Kvestor Promagistrat Edil Tribun Cenzor Guverner
Izredni magistrati
Korektor Diktator Magister equitum Konzulski tribun Rex Triumvir Decemvir
Naslovi
Imperator Legat Dux Oficij Prefekt Vikarij Vigintisxsvir Liktor Magister militum imperator Princeps senatus Pontifex maximus Avgust Cezar Tetrarh
Politične institucije in pravo
Rimska ustava Rimski senat Cursus honorum Rimske skupščine Kolegijalnost Rimsko pravo Rimsko državljanstvo Auctoritas Imperium
prikaži • pogovor • uredi • zgodovina

Tribun (latinsko tribunus) je bil naslov različnih izvoljenih uradnikov v starem Rimu. Najpomembnejši so bili plebejski tribuni (tribunus plebis) in vojaški tribuni (tribunus militum).

Večino rimske zgodovine je kolegij desetih plebejskoh tribunov deloval kot organ nadzora senata in letnih magistratov. Imel je imeli pooblastila ius intercessionis za posredovanje v imenu plebejcev in pravico do veta na zakone, neugodne za plebejce.

Vojaški tribuni so zastopali dele rimske vojske in bili podrejeni višjim magistratom, kot so bili konzuli, pretorji in promagistrat in njihovi legati. Tribuni so se imenovali tudi različni častniki rimske vojske. Naslov se je kasneje v rimski zgodovini uporabljal tudi za več drugih državnih položajev.