Tridesetletna vojna | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del evropskih verskih vojn F | |||||||
Jacques Callot (1632): Veliki bede vojne | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Protihabsburške države in zavezniki: Zavezniki: |
Habsburške države in zavezniki:
Španski imperij Zavezniki: | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
|
| ||||||
Moč | |||||||
Žrtve in izgube | |||||||
110.000 Švedov[11] 50.000–60.000[12] 1.835 ladij (1626–1634)[13] 300.000 (vključno z žrtvami 1648–1659 po Westphalskem miru)[11] |
118.000 cesarstvo[11] 80.000–100.000[12] 100 vojnih ladij in 20.000 članov posadk (1638–1640) | ||||||
Total: 8.000.000 mtrvih[14] |
Tridesetletna vojna, vojna v letih 1618–1648 na področju Svetega rimskega cesarstva, vključene pa so bile tudi druge sile. Izbruhnila je zaradi nasprotij med protestanti in katoličani in prerasla v spor med cesarjem in državnimi stanovi ter se končala kot boj za prevlado v cesarstvu. Leta 1630 je že kazalo, da se bo vojna končala, vendar se je vanjo vključila tudi Švedska in jo tako podaljšala še za nadaljnjih 18 let.
Vojna se je začela na Češkem, ko so češki protestanti skozi okno vrgli cesarjeve svetovalce (dogodek je dobil ime Praška defenestracija), odstavili radikalno katoliškega kralja Ferdinanda II. in izvolili za novega češkega kralja protestantskega kneza Renskega palatinata Friderika V. Ferdinand II. je leta 1620 protestantom vrnil udarec (leta 1619 je postal nemški cesar in tako nadomestil izgubljeno moč in oblast), ko je v znani bitki na Beli gori porazil češko vojsko. S to zmago je Ferdinand II. vrnil habsburške dedne dežele pod oblast Katoliške cerkve.
Po začetku na Češkem se je vojna nadaljevala v Palatinatu in se razširila vse do Baltika. Habsburška grožnja je pritegnila k obrambi protestantizma druge protestantske države, Dansko, Nizozemsko, Švedsko in tudi katoliško Francijo. Vojna se je selila nazaj proti jugu vse do Bavarske in potem spet proti severu; do onemoglosti se je vlekla vse do leta 1648, ko se je končala s podpisom Vestfalskega miru. Prišlo je do nekaterih ozemeljskih sprememb, Švica in Nizozemska sta postali neodvisni in bili izločeni iz Svetega rimskega cesarstva. Za nekatere je bila morda še najbolj pomembna posledica vojne, da je protestantizem v Nemčiji postal uradno priznana vera.
When the Dutch army was increased to 77.000 in 1629 during the threatened Spanish invasion...Arhivirano 2015-09-24 na Wayback Machine.