Turkansko jezero | |
---|---|
Pogled iz zraka, viden je Osrednji otok | |
![]() | |
Koordinate | 3°35′N 36°7′E / 3.583°N 36.117°E |
Vrsta jezera | slano, monomiktično, bazično, endoreično |
Glavni dotoki | Omo, Turkwel, Kerio |
Države porečja | Kenija, Etiopija |
Maks. dolžina | 290 km |
Maks. širina | 32 km |
Površina | 6405 km² |
Povp. globina | 73 m |
Gladina (n.m.) | 375 m |
Naselja | El Molo, Loyangalani, Kalokol, Eliye Springs, Ileret, Fort Banya. |
Viri | [1][2] |
Unescova svetovna dediščina | |
Uradno ime | Lake Turkana National Parks Narodni park Turkansko jezero |
Del | Lake Turkana National Parks |
Kriterij | Naravno: viii, x |
Referenca | 801 |
Vpis | 1997 (21. zasedanje) |
Razširitve | 2001 |
IUCN kategorija II (narodni park) | |
Turkansko jezero, zgodovinsko znano tudi kot Rudolfovo jezero, je jezero v Vzhodni Afriki, ki leži na severu Kenije s skrajnim severnim delom v južni Etiopiji. Glavni pritok je reka Omo, ki priteče s severa, vanj se izlivata še reki Turkwel in Kerio. Kotlino na skrajnem severu vzhodnega kraka Vzhodnoafriškega tektonskega jarka zapirajo ognjeniški nanosi na južnem delu, zato nima odtoka (je endoreična) in voda izginja samo z izhlapevanjem. Območje je še vedno ognjeniško aktivno.[1]
Je največje stalno puščavsko jezero na svetu in največje alkalno jezero na svetu. Po prostornini je četrto največje slano jezero na svetu[3] za Kaspijskim jezerom, jezerom Isik Kul in Vanskim jezerom (mimo krčečega južnega Aralskega morja), med vsemi jezeri pa se uvršča na 24. mesto.
Turkansko jezero zdaj ogroža gradnja jezu Gilgel Gibe III v Etiopiji zaradi zajezitve reke Omo, ki oskrbuje večino vode v jezeru.[4]
Čeprav je bilo jezero običajno – in se do neke mere še vedno – uporabljeno za pitno vodo, je zaradi njegove slanosti in zelo visoke ravni fluorida (veliko višje kot v fluorirani vodi) neprimerno, prav tako pa je bilo vir bolezni, ki se širijo z onesnaženo vodo. Vse bolj se skupnosti na obalah jezera zanašajo na podzemne izvire za pitno vodo.[5] Enake lastnosti, zaradi katerih je neprimeren za pitje, omejujejo njegovo uporabo pri namakanju. Podnebje je vroče in zelo suho.
Kamnine okolice so pretežno vulkanske. Centralni otok je aktiven vulkan, ki oddaja hlape. Na vzhodni in južni obali jezera so izbokline in skalnate obale, na zahodu in severu, na nižji nadmorski višini pa so sipine, rtiči in ravnice.
Zaradi vlažnejšega podnebja v geološki preteklosti je bil nekoč vodostaj tudi do 100 metrov višji od sedanjega. Okoliško območje je velikega pomena zaradi številnih fosilnih ostankov zgodnjih ljudi in drugih človečnjakov, ki so uspevali tu, pa tudi drugih predstavnikov prazgodovinske favne.[1] Narodni park Central Island in Narodni park South Island ležita v jezeru in sta zavarovana kot narodna parka. Oba sta znana po svojih nilskih krokodilih. Dodatno pa je Kenija razglasila še narodni park Sibiloi ob severovzhodni obali. Ta območja imajo ključen pomen kot postojanka za ptice selivke in habitat nilskih krokodilov, povodnih konjev ter drugih živali, zato so vpisana v seznam Unescove svetovne dediščine.[6]