Umetna inteligenca

Del serije o
Umetni inteligenci
Glavni cilji Splošna umetna inteligenca Rekurzivno samoizboljševanje Načrtovanje Računalniški vid Splošno igranje iger Sklepanje znanja Strojno učenje Obdelava naravnega jezika Robotika Varnost AI
Pristopi Simbolna Globoko učenje Bayesove mreže Evolucijski algoritmi Situiran pristop Hibridni inteligentni sistemi Integracija sistemov
Uporabe Projekti Deepfake Strojno prevajanje Umetnost Zdravstvo Duševno zdravje Vlada Glasba Industrija Zemeljske znanosti Bioinformatika Fizika
Filozofija Kitajska soba Prijazna AI Problem nadzora/Prevzem Etika Eksistencialno tveganje Turingov test Regulacija
Zgodovina Časovnica Napredek AI zima AI razcvet AI doba
Slovar Slovar
p p u

Umetna inteligenca (kratica: UI, ang. Artificial Intelligence, AI), včasih tudi umetni um^[1] ali strojna inteligenca, je nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živih bitji.^[2] Računalniška znanost opredeljuje umetno inteligenco kot proučevanje inteligentnih agentov oziroma naprav, ki zaznavajo svoje okolje in nanj odzivajo na tak način, da dosežejo svoj cilj.^[3]

1. ↑ »Gigafida - Rezultati iskanja«. www.gigafida.net. Pridobljeno 9. avgusta 2019.^{[mrtva povezava]}
2. ↑ Andreas Kaplan (2022) Artificial Intelligence, Business and Civilization - Our Fate Made in Machines, Routledge
3. ↑ Opredelitev inteligentne inteligence kot študije inteligentnih agentov :