Uran Grški zapis Οὐρανός | |
---|---|
Vladar bogov, bog neba | |
Naslednik | Kronos |
Prebivališče | nebo |
Osebne informacije | |
Partner | Gea |
Otroci | Kronos, Rea, Okean, Teja, Fojba, Kojos, Japet, Tetija in Temida |
Ustrezniki | |
Rimski ustreznik | Cel |
Mesopotamian ustreznik | Anu |
Uran (starogrško ρανός, latinizirano: Ouranós), kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe. S prestola ga je vrgel Titan Kronos, ki ga je kastriral, iz morske pene, ki je vzkipela okrog odsekanih splonih organov, pa se je rodila Afrodita. Nekateri miti trdijo da je njegov »plašč« sedanja atmosfera. Okoli Zemlje se je ovil, da bi dvoril boginji Zemlje Gaji.
Uran se med običajnimi temami ne pojavlja na grških poslikani keramiki. Elementarni Zemlja, Nebo in Stiks se lahko pridružijo v slovesnem priklicu v homerskem epu.[1]
Uran je povezan z rimskim bogom Celom.