Back قلعة أغرا Arabic قلعة اجرا ARZ আগ্ৰা ফ'ৰ্ট Assamese Aqra qalası Azerbaijani Agra Fort BCL Форт в Агра Bulgarian आगरा किला Bihari আগ্রা দুর্গ Bengali/Bangla Fort d'Agra Catalan Агра-форт CE
| Utrdba Agra | |
|---|---|
 Utrdba Agra | |
| Lega | Agra, Utar Pradeš, Indija |
| Koordinati | 27°10′46.50″N 78°1′16.67″E / 27.1795833°N 78.0212972°E |
| Površina | 38 ha |
| Arhitekturni slog | Mogulska arhitektura |
| Lastnik |
|
| Unescova svetovna dediščina | |
| Uradno ime | Agra Fort |
| Kriterij |
|
| Referenca | 251 |
| Vpis | 1984 (8. zasedanje) |
Utrdba Agra je zgodovinska utrdba v mestu Agra, znana tudi kot Rdeča trdnjava Agra. Mogulski cesar Humajun je bil okronan v tej utrdbi. Kasneje ga je prenovil mogulski cesar Akbar od leta 1565, današnja zgradba pa je bila dokončana leta 1573. Služil je kot glavna rezidenca vladarjev Mogulske rodbine do leta 1638, ko je bila prestolnica premaknjena iz Agre v Delhi. Znan je bil tudi kot Lal-Qila ali Qila-i-Akbari.[1] Preden so jo zavzeli Britanci, so bili zadnji indijski vladarji, ki so jo zasedli, Marati. Leta 1983 je bila utrdba Agra vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine zaradi njenega pomena v času Mogulov.[2] Stoji približno 2,5 kilometra severozahodno od svojega bolj znanega spomenika, Tadž Mahala. Utrdbo bi lahko natančneje opisali kot obzidano mesto. Kasneje jo je obnovil Šah Džahan.
Tako kot ostala Agra je tudi zgodovina utrdbe Agra pred invazijo Mahmuda Gaznijevega nejasna. Vendar pa so ga v 15. stoletju zasedli Čauhan Radžputi. Kmalu zatem je Agra prevzela status prestolnice, ko je Sikandar Kan Lodi (1487–1517 n. št.) svojo prestolnico preselil iz Delhija in zgradil nekaj stavb v že obstoječi utrdbi v Agri. Po prvi bitki pri Panipatu (1526 n. št.) so Moguli zavzeli utrdbo in iz nje vladali. Leta 1530 n. št. je bil v njem okronan Humajun. Utrdba je današnjo podobo dobila med vladavino Akbarja (1556–1605 n. št.). Kasneje je bila 13 let pod vladavino Džatsov iz Bharatpurja.
- ↑ »Agra Fort«. www.tajmahal.gov.in. Pridobljeno 23. februarja 2022.
- ↑ »Agra Fort - World HeritageCentre«. UNESCO.ORG. Arhivirano iz spletišča dne 17. julija 2010. Pridobljeno 26. decembra 2019.