Valonija

Valonija Région wallonne Wallonische Region
belgijska regija
Zastava Grb
Himna: Le Chant des Wallons
50°21′N 5°16′E / 50.350°N 5.267°E / 50.350; 5.267
Država	Belgija
Regija v Belgiji	1993
Sedež	Namur
Upravljanje
• Izvršna oblast	Valonska vlada
• Ministrski predsednik	Willy Borsus (MR)
• Zakonodajni organ	Valonski parlament
• Predsednik parlamenta	André Antoine
Površina
• Kopno	16.844 km2
Prebivalstvo  (1. januar 2015[2])
• Skupno	3.585.214
• Gostota	210 preb./km2
• Uradni jezik	francoščina. nemščina (tudi nizozemščina v nekaterih občinah)[1]
Demonim	Valonci
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166	BE-WAL
Dan praznovanja	Tretja nedelja v septembru
Spletna stran	www.wallonie.be

Valonija (francosko Région wallonne, Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji. Kot južni del države je Valonija predvsem francosko govoreča in predstavlja 55 odstotkov ozemlja Belgije in tretjino prebivalstva (malo več kot 3 milijone in pol). Za razliko od Flandrije se valonska regija (teritorialna skupnost) ni združila s francosko belgijsko skupnostjo, ki je politična entiteta, odgovorna za zadeve, povezane predvsem s kulturo in izobraževanjem. Nemško govoreča manjšina na vzhodu te regije predstavlja nemško govorečo skupnost Belgije, ki ima svojo vlado in parlament za vprašanja, ki zadevajo kulturo.

V času industrijske revolucije je bila Valonija prva za Združenim kraljestvom v industrializaciji, ki je izkoriščala velike količine premoga in železa. To je regiji prineslo bogastvo, od začetka 19. do sredine 20. stoletja pa je bila Valonija najbolj uspešna polovica Belgije. Od druge svetovne vojne se je pomen težke industrije močno zmanjšal in Flandrija je presegla Valonijo v bogastvu. Valonija zdaj trpi zaradi visoke brezposelnosti in ima bistveno nižji BDP na prebivalca kot Flandrija. Gospodarske neenakosti in jezikovni razkorak med obema sta glavni vir političnega konflikta v Belgiji in je glavni dejavnik flandrijskega separatizma.

Prestolnica Valonije je Namur (114.000 prebivalcev), največji mesti v regiji pa sta Liége in Charleroi (s po 200.000 ljudmi v samem mestu), poleg njih je mesto z okoli 100.000 prebivalci še Mons. Večina valonskih velikih mest in dve tretjini prebivalstva ležita v dolinah rek Sambre in Meuse, nekdanji industrijski hrbtenici Belgije. Na severu leži osrednja belgijska planota, ki je, tako kot Flandrija, razmeroma ravna in kmetijsko plodna. Na jugovzhodu ležijo Ardeni, gričevnati in redko naseljeni. Valonija meji na Flandrijo in na Nizozemsko na severu, Francijo na jugu in zahodu ter na vzhodu v Nemčijo in Luksemburg. Valonija je članica organizacije Internationale de la Francophonie od leta 1980.

1. ↑ »Vlaamse overheid - Taalwetwijzer - Wetgeving«. vlaanderen.be. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. avgusta 2011. Pridobljeno 31. decembra 2017.
2. ↑ CHIFFRES DE POPULATION PAR PROVINCE ET PAR COMMUNE, A LA DATE DU 1^er JANVIER 2015 Arhivirano 2017-10-10 na Wayback Machine., consulté le 16 mars 2015.