Varanasi वाराणसी وارانسی Benares/Banaras | |
---|---|
Mesto | |
![]() Pogled na Ganges v Varanasiju | |
Vzdevek: Sveto indijsko mesto | |
Koordinati: 25°32′15″N 83°39′51″E / 25.53750°N 83.66417°E | |
Država | ![]() |
Zvezna država | Utar Pradeš |
Okrožje | Varanasi |
Ustanovitev | pred 5000 leti (po legendi) |
Površina | |
• Mesto | 82 km2 |
• Metropolitansko obm. | 163,8 km2 |
Nadm. višina | 80,71 m |
Prebivalstvo (2011) | |
• Mesto | 1.212.610 |
• Gostota | 15.000 preb./km2 |
• Metropolitansko obm. | 1.432.280 (32 v Indiji) |
Časovni pas | UTC+5:30 (IST) |
Poštne številke | 221 0xx |
Omrežna skupina | 0542 |
Avtomobilska oznaka | UP-65 |
Spletna stran | www |
Varanasi (sanskrt वाराणसी Vārāṇasī ), znano tudi kot Benares ([bə.naː.rəs]) ali Banaras (hindijsko बनारस, urdujsko بنارس, Banāras [bənɑːɾəs]) in Kaši (hindijsko काशी, urdujsko کاشی, Kāśī [kaː.ʃiː]) je mesto na levem (zahodnem) bregu reke Ganges v indijski zvezni državi Utar Pradeš. Ima osrednje mesto v tradicijah romanj, smrti in žalovanja v hindujskem svetu. Velja za hinduistično, budistično, džainistično in senthujsko sveto mesto. Mesto je eno najstarejših stalno naseljenih mest na svetu.[3][4]
Je 692 kilometrov jugovzhodno od indijske prestolnice New Delhi in 320 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Lucknowa. Leži 121 kilometrov dolvodno od Prajagraja, kjer je sotočje z reko Jamuno še eno pomembno hindujsko romarsko mesto.
Varanasi je eno najstarejših stalno naseljenih mest na svetu.[5] Kaši, njegovo starodavno ime, je bilo povezano z istoimenskim kraljestvom pred 2500 leti. Levja prestolnica Ašoke v bližnjem Sarnathu je bila interpretirana kot spomin na Budovo prvo pridigo tam v 5. stoletju pr. n. št.[6] V 8. stoletju je Adi Šankara ustanovil čaščenje Šive kot uradno sekto Varanasija. Tulsidas je v Varanasiju napisal svoj ep v jeziku Avadhi, Ramčaritmanas, gibanje Bhakti, predelava sanskrtske Ramajane. Več drugih pomembnih osebnosti gibanja Bhakti je bilo rojenih v Varanasiju, vključno s Kabirjem in Ravidasom.[7] V 16. stoletju so radžputski plemiči v službi dvorov in vojske mogulskega cesarja Akbarja sponzorirali gradnjo ali nadaljnjo izboljšavo glavnega Šivinega templja v mestu; zgradili so tudi druge templje, vsi pa so kazali arhitekturni slog celotnega cesarstva.[8] V skladu s pogodbo iz Faizabada je Vzhodnoindijska družba pridobila Benares leta 1775, mesto je pozneje zaporedoma postalo del divizije Benares v odstopljenih in osvojenih provincah, severozahodnih provincah in Združenih provincah, in po indijski neodvisnosti Utar Pradeš.[9]
In some specific cases the symbolism does seem specifically Buddhist. The capital at Sarnath, for example, has four wheels carved on its drum (see Figure 3.4). Critically, this is the only Mauryan capital that includes wheel motifs. It seems unlikely that it is merely coincidental that the capital was located at Sarnath—the location of the Buddha's first sermon, the place where the Buddha first turned the wheel of Dharma. Rather, it seems very likely that the wheel motif, at least at Sarnath, symbolized the wheel of Dharma in the specifically Buddhist sense of the term
As Catherine Asher has argued, the temples of a Hindu noble like the Rajput Man Singh, built with Mughal patronage, should be seen as 'imperial projects,' reflecting bonds between nobles and the king and making empire-wide architectural styles.
In 1801 a large area of Awadh situated in the Doab and Rohilkhand were ceded to the British. It was added to districts conquered from the Marathas in 1803–4 around Delhi and Agra to form the 'Conquered and Ceded Provinces' of the British Bengal Presidency. The term 'Western Provinces' and later 'North-Western Provinces' came into gradual use to describe this area and the adjoining Benares Division; ... In 1856 the remaining 'Reserved Dominions' of the ruler of Awadh were annexed to become the British Province of Oudh under a Chief Commissioner. In 1901 the two provinces were amalgamated to become the United Province of Agra and Oudh.