Velika gospodarska kriza

Velika gospodarska kriza oz. velika depresija je bilo obdobje vsesvetovne gospodarske recesije, ki se je pričelo 24. oktobra 1929 in končalo v poznih 1930. letih (ponekod v zgodnjih 1940.).^[1]Sprožil jo je nenaden zlom Newyorške borze 29. oktobra 1929 (t. i. »črni torek«), ki ga je povzročil splet gospodarskih dejavnikov v zgodnjem 20. stoletju.

To je bila najhujša in najobsežnejša recesija v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot zgled za to kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice so čutile praktično vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije, in kmetijska območja zaradi padca cen. V Združenih državah Amerike je depresija sovpadala s serijo peščenih viharjev, t. i. »Dust Bowl«, ki so dodatno prizadeli kmetijstvo osrednjega dela države. Obseg mednarodne trgovine se je zmanjšal za polovico do dve tretjini, prav tako pa tudi osebni dohodki, prihodki od davkov, cene in dobički.

Za pomoč lastnemu gospodarstvu je večina držav sprejela ublažitvene ukrepe. Stanje je sprožilo tudi politične spremembe v nekaterih državah in ponekod so se ljudje obrnili k nacionalističnim demagogom. V Weimarski republiki, ki jo je kriza zelo prizadela, saj so usahnila ameriška posojila za obnovitev gospodarstva, je bil to čas vzpona Adolfa Hitlerja in nacizma, ki je na koncu pripeljal do 2. svetovne vojne.

1. ↑ Blake, R. (1993). Oxfordova enciklopedija zgodovine od 19. stoletja do danes. Ljubljana: DZS.