Velika nagrada Belgije

Velika nagrada Belgije
Circuit de Spa-Francorchamps
Podatki o dirki
Št. krogov 44
Dolžina kroga 7,004 km
Dolžina dirke 308,052 km
Št. dirk 80
Prva dirka 1925
Zadnja dirka 2024
Največ zmag
med dirkači
Nemčija Michael Schumacher (6)
Največ zmag
med moštvi
Italija Ferrari (18)
Zadnja dirka (2024):
Pole Monako Charles Leclerc
Ferrari
1:53,754
Stopničke 1. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske L. Hamilton
Mercedes
1:19:57,566
2. Avstralija O. Piastri
McLaren-Mercedes
+0,647 s
3. Monako C. Leclerc
Ferrari
+8,023 s
Najh. krog Mehika Sergio Pérez
Red Bull Racing-Honda RBPT
1:44,701

Velika nagrada Belgije je dirka za svetovno prvenstvo Formule 1.

Prva dirka je bila prirejena leta 1925 na dirkališču Spa. Dirkališče Circuit de Spa-Francorchamps je bilo zgrajeno že leta 1921, ampak so ga na začetku uporabljali le za motociklistične dirke. Po letu 1923 je bila zaradi uspeha francoske dirke 24 ur Le Mansa organizirana dirka 24 ur Spaja.

Pri dirkačih in gledalcih je Velika nagrada Belgije zelo priljubljena. Zaradi svoje lege v Ardenih je dirkališče Spa-Francorchamps znano po nepredvidljivem vremenu. V zgodovini je bilo nekoč kar 20 dežnih dirk zapored. Pogosto je na delo proge jasno, medtem ko je na drugem koncu dež. Večina današnjih dirkačev pravi, da je Spa najbolj zahtevno dirkališče, ki je še ostalo na koledarju Formule 1.

Leta 1925 je na prvi Veliki nagradi Belgije zmagal Antonio Ascari, njegov sin Alberto pa je zmagal v letih 1952 in 1953. Na žalost se je Antonio Ascari smrtno ponesrečil že na naslednji dirki za Veliko nagrado Francije. Leta 1939 je življenje izgubil vodilni Richard »Dick« Seaman. Leta 1960 sta izgubila življenje še Chris Bristow in Alan Stacey, slednji ko mu je v glavo priletel ptič.

Leta 1972 je bilo odločeno, da je Spa prenevaren za Formulo 1. Od takrat se je dirka izmenjevala med Zolderjem in Nivellesom. Emerson Fittipaldi je dobil prvo dirko na Nivellesu, toda med navijači je bil Spa še vedno mnogo bolj priljubljen. Jackie Stewart je zmagal leto pozneje na Zolderju. Toda Zolder bo za vedno v spominu predvsem kot dirkališče, na katerem se je smrtno ponesrečil Gilles Villeneuve leta 1982. Leta 1983 je dirka vrnila v prenovljeni Spa in od leta 1985 je Velika nagrada Belgije vedno na tem dirkališču.

Sedemkratni svetovni prvak Michael Schumacher, ki je debitiral v Spaju leta 1991 in dosegel prvo zmago leta 1992, je dosegel svojo 52. zmago tu leta 2001 in tako prehitel Alaina Prosta s 51 zmagami. Schumacher je tudi osvojil svoj zadnji, sedmi, naslov tu leta 2004.

Še ena nepozabna dirka je bila leta 1998 v močnem dežju. Najprej je bila dirka prekinjena zaradi nesreče, v kateri je bilo udeleženih 13 od 22 dirkalnikov. Po ponovnem štartu je zaradi slabe vidljivosti sredi dirke vodilni Michael Schumacher trčil v Davida Coultharda, ki je zaostajal za krog. Ta dogodek je besnega Schumacherja pognal proti garaži McLarna. Coulthard je nekaj let pozneje priznal, da je bilo trčenje, ki je verjetno stalo Schumacherja naslova tisto leto, njegova krivda. Le osem dirkačev je končalo dirko (Coulthard in Šindži Nakano s petimi krogi zaostanka, potem ko sta se vrnila na stezo po nesrečah in popravilih dirkalnikov), dvojno zmago pa je doseglo moštvo Jordan z Damonom Hillom pred moštvenim kolegom Ralfom Schumacherjem, kar je bila sploh prva zmaga tega moštva v 126. nastopu v Formuli 1.


From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Nelliwinne