Velika nagrada Francije 1906

  Velika nagrada Francije 1906

Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Grandes Épreuves v sezoni 1906.
Datum	26. in 27. junij 1906
Urad. ime	9e Grand Prix de l'Automobile Club de France[op 1]
Lokacija	Circuit de la Sarthe, Le Mans, Francija
Dirkališče	Javne ceste, 103,18 km
Razdalja	12 krogov, 1238,16 km
Vreme	Velika vročina, do 49 °C
Najhitrejši krog
Dirkač	Paul Baras	Brasier
Čas	52:25,4	(v 1. krogu)
Stopničke
Prvi	Ferenc Szisz	Renault
Drugi	Felice Nazzaro	FIAT
Tretji	Albert Clément	Clément-Bayard

Velika nagrada Francije 1906 (francosko 9e Grand Prix de l'Automobile Club de France) je bila avtomobilistična dirka, ki je potekala 26. in 27. junija 1906 na zaprtih javnih cestah v okolici Le Mansa. Dirko je organiziral francoski Automobile Club de France (ACF) kot poskus vzpodbude francoske avtomobilske industrije in kot alternativa dirkam Gordon Bennet Cup, ki so omejevale število sodelujočih na državo, ne glede na velikost njene industrije. Francija je imela v začetku 19. stoletja največjo avtomobilsko industrijo na svetu, kar je poskušala z dirko, brez omejevanja nastopajočih na državo, tudi poudariti. ACF je izbral stezo dolgo 103,18 km, sestavljeno predvsem iz makadamskih cest prevlečenih z gudronom, ki naj bi jo dirkači prevozili dvanajstkrat v obeh dneh, kar znese 1238,16 km skupne dolžine dirke. Na dirki, ki je skupaj trajala preko dvanajst ur, je zmagal Ferenc Szisz za moštvo Renault. FIAT-ov dirkač Felice Nazzaro je osvojil drugo mesto, Albert Clément pa je bil tretji s Clément-Bayardom.

Paul Baras iz moštva Brasier je postavil najhitrejši krog dirke v svojem prvem krogu in držal prvo mesto na dirki do tretjega kroga, ko je vodstvo prevzel Szisz in ga ubranil vse do cilja. Visoke temperature so topile gudron, ki so ga pnevmatike dvigale in metale dirkačem zadaj v obraz. Zaradi tega so imeli mnogi težavo z vidljivostjo, kar je naredilo dirko še toliko nevarnejšo. Predrte pnevmatike so bile pogoste, proizvajalec pnevmatik Michelin je uvedel pnevmatike z odstranljivim platiščem, kar je močno skrajšalo čas menjave pnevmatik. To je pomagalo Nazzaru prehiteti Clémenta na drugi dan dirke, saj je FIAT to novost uporabljal, Clément-Bayard pa ne.

Renaultova zmaga je pripomogla k povečanju prodaje podjetja v letih po dirki. Kljub dejstvu, da je bila dirka druga z nazivom Velika nagrada, pa je postala splošno znana kot prva prava dirka za veliko nagrado. Zaradi uspeha dirke jo je ACF priredil tudi sledeče leto, nemška avtomobilska industrija pa je leta 1907 organizirala dirko Kaiser preis, predhodnico Velike nagrade Nemčije.

1. ↑ Hodges (1967), str. 2–3

Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=op> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=op}} (glej stran pomoči).