Circuit de Monaco | |
![]() | |
Podatki o dirki | |
Št. krogov | 78 |
---|---|
Dolžina kroga | 3,337 km |
Dolžina dirke | 260,286 km |
Št. dirk | 81 |
Prva dirka | 1929 |
Zadnja dirka | 2024 |
Največ zmag med dirkači |
![]() |
Največ zmag med moštvi |
![]() |
Zadnja dirka (2024): | |
Pole | ![]() Ferrari 1:10,270 |
Stopničke | 1. ![]() Ferrari 2:23:15,554 2. ![]() McLaren-Mercedes +7,152 s 3. ![]() Ferrari +7,585 s |
Najh. krog | ![]() Mercedes 1:14,165 |
Velika nagrada Monaka (francosko Grand Prix de Monaco) je dirka Formule 1, ki se odvija na javnih cestah v središču Monaka. Poteka vsako leto od 1929 in je ena najprestižnejših in najpomembnejših avtomobilskih dirk poleg dirk Indianapolis 500 in 24 ur Le Mansa.[1] Njena zgodovina, spektakularnost in z njo povezana glamuroznost jo naredita kot diamant na vrhu krone Formule 1.[2]
Velika nagrada Monaka je starejša od svetovnega prvenstva Formule 1. Prva dirka je tu potekala že leta 1929, organiziral jo je pa Antony Noghes s pomočjo takratnega princa Monaka, Louisa II in kluba Automobile Club de Monaco, dobil pa jo je William Grover-Williams z Bugattijem.[3] Dirka je bil del Evropskega avtomobilističnega prvenstva pred drugo svetovno vojno in del premierne sezona Formule 1 1950. Poteka po ozkih ulicah Monaka in je eno najzahtevnejših dirkališč v Formuli 1 zaradi mnogih vzponov in spustov ter ozkih zavojev. Za konec tedna, ko dirka poteka, zaposlijo potapljače, ki so pripravljeni v pristanišču na reševanje dirkačev iz morja.
Brazilec Ayrton Senna je v Monaku najuspešnejši dirkač s šestimi zmagami, petimi zaporednimi od Velike nagrade Monaka 1989 do Velike nagrade Monaka 1993, kar mu je prineslo naziv Master of Monaco. Toda kljub temu je Graham Hill, ki je zmagal petkrat, tisti ki ima naziv King of Monaco, dobil pa ga je že mnogo prej.[4]
<ref>
; sklici, poimenovani motorsport07
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).<ref>
; sklici, poimenovani GP.com
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).