Veliki Novgorod Великий Новгород | |||
---|---|---|---|
Mesto | |||
| |||
Koordinati: 58°33′N 31°17′E / 58.550°N 31.283°E | |||
Država | Rusija | ||
Zvezna enota | Novgorodska oblast | ||
Prvič omenjeno | 859 | ||
Upravljanje | |||
• župan | Jurij Bobrišev | ||
Površina | |||
• Skupno | 90,08 km2 | ||
Nadm. višina | 25 m | ||
Prebivalstvo (popis 2010) | |||
• Skupno | 218.717 | ||
• Gostota | 2.400 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+3 (CET) | ||
• Poletni | UTC+4 (CEST) | ||
Poštne številke | 173xxx | ||
Omrežna skupina | +7 8162 | ||
Avtomobilska oznaka | 53 | ||
Spletna stran | www |
Veliki Novgorod (rusko Вели́кий Но́вгород) je najstarejše mesto v severozahodni Rusiji[1] in upravno središče Novgorodske oblasti. Mesto leži ob reki Volhov, malo za njenim iztokom iz Ilmenskega jezera ob avtocesti M10, ki povezuje Moskvo in Sankt Peterburg. Veliki Novgorod je imel leta 2010 214.777 prebivalcev.[2]
Novgorod je eno najstarejših mest vzhodnih Slovanov, prvič omenjeno že leta 859 oziroma 862, ko naj bi postalo naselje največja postaja na trgovski poti od Baltika do Bizanca.[3] Kmalu zatem je zaradi svoje velikosti, pa tudi zaradi političnega, gospodarskega in kulturnega vpliva postal drugo mesto skupne praslovanske države Ukrajincev, Rusov in Belorusov Kijevske Rusije (rusko Ки́евская Русь). V tem času je bil najbolj cenjeni knez Jaroslav I. Modri, ki je med drugim razglasil prve pisane zakone vzhodnih Slovanov, ki so bili kasneje vgrajeni v zakonik Ruskaja pravda (Ruska resnica). V srednjem veku je mesto doživelo veliko kulturno rast. Med drugo svetovno vojno je bilo veliko zgradb uničenih. Po vojni si je mesto postopoma opomoglo, od leta 1992 pa so največje znamenitosti, kot je cerkev svete Sofije, uvrščene na seznam svetovne kulturne dediščine.
<ref>
; sklici, poimenovani istoriia SSSR
, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).