![]() Fotografija, ki ga je posnelo vesoljsko plovilo Atlantis leta 2009, med 4. servisno odpravo (STS-125), peto in zadnjo Hubblovo misijo | |||||||||||||||
Vrsta misije | astronomija | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Operator | NASA · ESA · STScI | ||||||||||||||
COSPAR ID | 1990-037B | ||||||||||||||
SATCAT št. | 20580 | ||||||||||||||
Spletna stran | nasa hubblesite spacetelescope | ||||||||||||||
Trajanje misije | Trajanje: 34 years, 9 months, 27 days[1] | ||||||||||||||
Lastnosti vesoljskega plovila | |||||||||||||||
Proizvajalec | Lockheed (plovilo) Perkin-Elmer (optika) | ||||||||||||||
Masa pri zagonu | 11.110 kg[2] | ||||||||||||||
Dimenzije | 13,2 x 4,2 m[2] | ||||||||||||||
Moč | 2800 vatov | ||||||||||||||
Začetek misije | |||||||||||||||
Datum zagona | 24. april 1990, 12:33:51[3] | UTC||||||||||||||
Raketa | vesoljsko plovilo Discovery (STS-31) | ||||||||||||||
Kraj zagona | Kennedy LC-39B | ||||||||||||||
Čas razporeditve | 25. april 1990[2] | ||||||||||||||
Vpisana storitev | 20. maj 1990[2] | ||||||||||||||
Konec misije | |||||||||||||||
Datum zamika | okoli 2030–2040[4] | ||||||||||||||
Orbitalni parametri | |||||||||||||||
Referenčni sistem | Geocentrična | ||||||||||||||
Režim | Nizka zemeljska | ||||||||||||||
Velika polos | 6917,1 m | ||||||||||||||
Ekscentričnost | 0,000283 | ||||||||||||||
Periapsidna višina | 537,0 km | ||||||||||||||
Apoapsidna višina | 540,9 km | ||||||||||||||
Inklinacija | 28,47° | ||||||||||||||
Perioda | 95,42 minute | ||||||||||||||
RAAN | 80,34° | ||||||||||||||
Argument periapside | 64,90° | ||||||||||||||
Srednja anomalija | 23,78° | ||||||||||||||
Srednje gibanje | 15,09 obr/dan | ||||||||||||||
Hitrost | 7,59 km/s | ||||||||||||||
Epoha | 15. avgust 2018, 21:40:27 UTC[5] | ||||||||||||||
Revolucijska št. | 35.441 | ||||||||||||||
Splošno teleskop | |||||||||||||||
Tip | Reflektor Ritchey–Chrétien | ||||||||||||||
Premer | 2,4 m[6] | ||||||||||||||
Goriščna razdalja | 57,6 m[6] | ||||||||||||||
Goriščno razmerje | f/24 | ||||||||||||||
Zbiralno območje | 4,525 m2[6] | ||||||||||||||
Valovne dolžine | bližnjeinfrardeča, vidna svetloba, ultravijolična | ||||||||||||||
| |||||||||||||||
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled; angleško Hubble Space Telescope, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje. Njegova lega zunaj Zemljinega ozračja omogoča, da lahko z njim posnamejo izredno ostre slike. Od njegove izstrelitve in vtirjenja leta 1990 je postal eden od najpomembnejših daljnogledov v zgodovini astronomije. Z njim so opravili nekaj izjemnih opazovanj in je pomagal astronomom pri boljšem razumevanju mnogih osnovnih problemov v astrofiziki. Imenovali so ga po ameriškem astronomu Edwinu Powllu Hubblu.
Od izvirne zamisli daljnogleda v letu 1946 do njegove izstrelitve, je projekt izgradnje vesoljskega daljnogleda zastajal predvsem zaradi denarnih težav. Poleg tega so kmalu po izstrelitvi ugotovili, da je imelo njegovo glavno zrcalo preveliko sferno aberacijo (napako pasov), kar je zelo oslabilo njegove zmogljivosti. Po servisni odpravi z raketoplanom leta 1993 so daljnogled obnovili na predvideno kakovost. Tako je daljnogled postal zelo pomembno raziskovalno orodje in je v marsičem prispeval k splošni priljubljenosti astronomije v javnosti.
Ameriški Kongres je junija 2005 ustanovil sklad za popravilo daljnogleda, a je bilo zelo verjetno da bodo ponovno odpovedali servisno odpravo. 1. novembra 2006 je novo vodstvo NASE sporočilo, da bodo leta 2008 izstrelili zadnjo servisno odpravo na Hubble in mu tako podaljšali življenjsko dobo do leta 2013. Brez posredovanja bi po letu 2010 plovilo z daljnogledom vstopilo v Zemljino ozračje. 24. aprila 2020 je praznoval svojo 30. obletnico. Teleskop bo predvidoma obratoval do 2030–2040.
Leta 2021 bo predvidoma izstreljen Hubblov naslednik - infrardeči Vesoljski daljnogled Jamesa Webba (JWST), ki ga bodo skupaj izdelale in nadzirale Kanadska vesoljska agencija (CSA), Evropska vesoljska agencija (ESA) in NASA.