Veter

Veter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku. Ta ima smer od visokega proti nizkemu tlaku in je torej pravokotna na izobare (črte enakega tlaka).

Večina vetrov pa ne piha v smer, kamor jih "poriva" sila tlačnih razlik. Zemlja se namreč vrti, kar povzroča nekatere pospeške oz. sistemske sile. Na veter vpliva Coriolisova sistemska sila, ki drži ravnotežje tlačni sili. Veter piha pravokotno na obe v smeri izobar - na severni polobli tako, da je nizek zračni tlak levo od smeri vetra, na južni polobli pa obratno. Pri tleh se vmeša še sila trenja ob tla in zato se vetrovi v spodnjih plasteh ozračja nekoliko stekajo proti nizkemu tlaku, v višinah pa se kompenzacijsko raztekajo.

Omeniti je treba vsaj dve izjemi. Ob ekvatorju Coriolisove ni, zato tam vetrovi pihajo kar proti nizkemu tlaku (pasati). Druga izjema so lokalni vetrovi, ki ne trajajo zelo dolgo. Tudi na take vpliv vrtenja Zemlje ni kaj dosti pomemben in zato pihajo proti nizkemu tlaku. Primer so lokalni obalni vetrovi zaradi različnega ogrevanja/ohlajanja med morjem in kopnim. Toda tudi ti se, če pihajo nad večjim območjem in če trajajo dlje, preusmerjajo bolj vzporedno z izobarami. Tako npr. dopoldanski maestral ob vzhodni jadranski obali piha z morja proti obali, popoldne pa se preusmeri dokaj vzporedno z obalo.

Stalne vetrove za določeno območje lahko zapišemo in opišemo v grafični obliki z rožo vetrov. Taka grafična oblika je uporabna predvsem za meteorologe, letalce, padalce in jadralce.