Vezuv

Vezuv
Vezuv, kot ga je mogoče videti iz Pompejev, ki jih je uničil leta 79. Dejavni stožec je visoki vrh na levi; manjši vrh na desni je del kalderske stene Somma.
Vezuv Lega: Italija
Najvišja točka
Nadm. višina	1281 m
Prominenca	1.232 m
Koordinate	40°49′N 14°26′E / 40.817°N 14.433°E / 40.817; 14.433
Poimenovanja
Domače ime	Monte Vesuvio
Geologija
Starost kamnin	25.000 let pred sedanjostjo do 1944
Tip	stratovulkan
Kampanijski vulkanski lok
Zadnji izbruh	1944
Pristopi
Najlažji pristop	peš

Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, Vesevus, Vesaevus^[1] je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale. Je eden izmed več vulkanov, ki tvorijo kampanjski vulkanski lok. Vezuv je sestavljen iz velikega stožca, delno obkroženega s strmim robom kaldereg, ki jo je povzročil propad prejšnje in prvotno veliko višje strukture.

Vezuv je najbolj znan po svojem izbruhu leta 79, katerega posledica je bilo zasutje in uničenje rimskih mest Pompeji, Herkulanej, Oplontis in Stabiae, pa tudi več drugih naselij. Izbruh je izstrelil oblak kamenja, pepela in vulkanskih plinov do višine 33 km, lavo in plovec pa s hitrostjo 6 × 10⁵ kubičnih metrov na sekundo^[2] in sprostil sto tisočkrat večjo toplotno energijo, kot sta jo sprožili atomski bombi nad Hirošima in Nagasakijem. V izbruhu je umrlo več kot 1000 ljudi, natančne številke pa niso znane. Edini ohranjen opis očividca dogodka je sestavljen iz dveh pisem Plinija mlajšega do zgodovinarja Tacita.

Od takrat je Vezuv izbruhnil že večkrat in je edini vulkan na celinskem evropskem območju, ki je izbruhnil v zadnjih sto letih. Danes velja za enega najnevarnejših vulkanov na svetu zaradi 3.000.000 ljudi, ki živijo v bližini, in je med najbolj gosto poseljenim vulkanskim območjem na svetu, pa tudi zaradi nagnjenosti k nasilnim, eksplozivnim izbruhom plinijskega tipa.^[3]

1. ↑ »Definition - Numen - The Latin Lexicon - An Online Latin Dictionary - A Dictionary of the Latin Language«. The Latin Lexicon. Pridobljeno 20. septembra 2018.
2. ↑ Woods, Andrew W. (2013). »Sustained explosive activity: volcanic eruption columns and hawaiian fountains«. V Fagents, Sarah A.; Gregg, Tracy K. P.; Lopes, Rosaly M. C. (ur.). Modeling Volcanic Processes: The Physics and Mathematics of Volcanism. Cambridge: Cambridge University Press. str. 158. ISBN 978-0521895439.
3. ↑ McGuire, Bill (16. oktober 2003). »In the shadow of the volcano«. The Guardian. Pridobljeno 8. maja 2010.