Vojna v Severni Afriki | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del Druga svetovna vojna | |||||||
![]() Britanski tank Crusader poleg gorečega nemškega tanka Pzkw Mk IV med operacijo Križar (Operation Crusader) 27. novembra 1941. | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
![]() ![]() ![]() | |||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
![]() ![]() ![]() ![]() |
![]() ![]() ![]() | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
ZDA: 2,715 mrtvih, 8,978 ranjenih' in 6,528 pogrešanih[1] Velika Britanija: 10,227 mrtvih, 71,000 ranjenih in 25,132 pogrešanih Kanada: - Južna Afrika: - Avstralija: - Svobodna Francija: - |
Nemčija:12,808 mrtvih 90,052 ranjenih 116,600 ujetih [2] Skupaj: 950,000 [3] |
Vojna v Severni Afriki je bilo eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne. Boji na tem bojišču so potekali v današnjem Egiptu, Alžiriji, Libiji, Tuniziji, Maroku, Etiopiji, Somaliji in Madagaskarju. Prvi večji boji so se začeli po 10. juliju 1940, ko je Italija napovedala vojno Združenemu kraljestvu in napadla Egipt in britansko Somalijo. Sledila je angleška ofenziva v kateri je bila italijanska vojska poražena. Da Italija ne bi izgubila popolnega nadzora nad svojimi afriškimi kolonijami, je Hitler v severno Afriko poslal Afriški korpus, kateremu je poveljeval feldmaršal Erwin Rommel. Sledila je serija bitk na ozemlju Libije in Egipta, v katerih je bila britanska armada večkrat poražena zato se je bila prisiljena umakniti do mesta El Alamein. Oktobra 1942 je v tem mestu prišlo do odločilne bitke v kateri je bil nemški afriški korpus poražen in se je moral umakniti vse do Tunizije. Novembra 1942 so se v francoskem Maroku in Alžiriji izkrcale anglo-ameriške enote, ki so nato skupaj z britanskimi enotami iz vzhodne Afrike napadle ostanke afriškega korpusa v Tuniziji. Zaradi močne zavezniške armade in nenehnih težav z oskrbo je bila nemška vojska maja 1943 dokončno poražena, sledil je kaotični umik iz Severne Afrike. Boji so se zaključili 16. maja 1943.