Vojne v nekdanji Jugoslaviji

Vojne v nekdanji Jugoslaviji
Prizori iz vojn v nekdanji Jugoslaviji.
Datum 1991–2001 Prizorišče Slovenija, Hrvaška, Bosna, Jugoslavija, Kosovo, Makedonija Izid Nastanek novih neodvisnih držav.
Udeleženci
Slovenija Hrvaška Bosna in Hercegovina Hrvaška republika Herceg Bosna NATO Osvobodilna vojska kosova Nacionalna osvobodilna vojska	Jugoslavija Republika srbska Srbska republika Krajina Avtonomna pokrajina Zahodna Bosna Makedonija
Poveljniki in vodje
Igor Bavčar Franjo Tuđman Alija Izetbegović Hashim Thaci Wesley Kanne Clark Javier Solana Muhamet Xhemajli Ridvan Chazimi-Leshi Ali Ahmeti	Slobodan Milošević Veljko Kadijević Radovan Karadžić Ratko Mladić Željko Ražnatović Dragoljub Ojdanić Svetozar Marjanović Nebojša Pavković
Žrtve in izgube
okoli 140.000 mrtvih; več tisoč pogrešanih; več kot 1.000.000 ljudi je moralo zapustiti dom

Vojne v nekdanji Jugoslaviji so vse vojne, ki so se zgodile na ozemlju bivše SFRJ od leta 1991 do 2001. V vojne je bilo vpletenih vseh šest nekdanjih jugoslovanskih republik. Vojna se je končala hitro v Sloveniji, v drugih republikah, kot sta Hrvaška in Bosna in Hercegovina, pa je trajala skoraj štiri leta. Po nekajletnem miru je ponovno prišlo do konflikta na Kosovu, ki se je nato razširil na Makedonijo, kjer je nastala kratkotrajna državljanska vojna.

Za večino vojn na tleh nekdanje Jugoslavije so bili značilni izraziti etnični konflikti med Srbi, Hrvati, Bošnjaki in Albanci, kasneje pa tudi med Albanci in Makedonci. Te konflikte je podžgalo spodbujanje nacionalizma ter trenja, zlasti med Hrvati in Srbi, kar so izkoristili (ali celo sami spodbujali) politiki tako na srbski kot hrvaški strani. Ključno pa je etnične konflikte razplamtela politika nekaterih srbskih politikov kot je zlasti Slobodan Milošević, kar je na koncu pripeljalo do najbolj krvavih vojn na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.

Vojne so povzročile ogromno gospodarsko škodo. Veliko ljudi je bilo pregnanih s svojih domov, prišlo pa je tudi do množičnih pobojev skoraj na vseh v vojne vpletenih straneh. Zaradi nemogočih razmer je posredovala OZN in na ozemlje bivše Jugoslavije poslala mirovne sile, da bi umirile strasti, vendar te pri svojem delu niso bile učinkovite. Nekoliko bolje so se izkazale le na Kosovu in v Makedoniji.

Zaradi številnih vojnih zločinov je Evropska unija ustanovila Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije . Po drugi svetovni vojni in Nürnberških procesih, kjer so sodili nacistom, je bilo to prvo mednarodno sodišče v Evropi, namenjeno sojenju vojnim zločincem na območju nekdanje Jugoslavije. Sodišče je učinkovito opravilo svojo vlogo, saj so vsi obtoženci priprti. .Zadnja sodba sodišča je bila izrečena 29. novembra 2017, institucija pa je formalno prenehala obstajati 31. decembra istega leta .