Back دوقية ليمبورغ Arabic Герцагства Лімбург Byelorussian Херцогство Лимбург Bulgarian Ducat de Limburg Catalan Limburské vévodství Czech Herzogtum Limburg German Δουκάτο του Λίμπουργκ Greek Duchy of Limburg English Ducado de Limburgo Spanish Limburgi hertsogkond Estonian
Vojvodina Limburg Herzogtum Limburg (nemščina) Duché de Limbourg (francoščina) Hertogdom Limburg (nizozemščina)
| |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1065–1797 | |||||||||
 Grb
| |||||||||
.svg) Duchy of Limburg around 1350 | |||||||||
| Status | Država v okviru Svetega rimskega cesarstva del Burgundske Nizozemske (1430–1482) del Habsburške Nizozemske (1482–1581) del Južne Nizozemske (1581–1795) | ||||||||
| Glavno mesto | Limburg | ||||||||
| Skupni jeziki | limburščina, valonščina | ||||||||
| Religija | Rimsko katoliška cerkev | ||||||||
| Vlada | Monarhija | ||||||||
| Vojvoda | |||||||||
• 1065–1082 | Udo Limburški, grof Limburški | ||||||||
• 1082–1119 | Henrik I., vojvoda Limburški in vojvoda Spodnje Lorene | ||||||||
• 1288–1294 | Janez I., Vojvoda Brabantski, Limburški in Lotarinški | ||||||||
• 1494–1506 | Filip III., Vojvoda Burgundski, kralj Kastilije–Leóna itd. | ||||||||
• 1792–1794 | Franc I., Vojvoda Lorenski, Sveto rimski cesar itd. | ||||||||
| Zgodovinska doba | Srednji vek | ||||||||
• ustanovitev | 1065 | ||||||||
| 5. junij 1288 | |||||||||
| 1406 | |||||||||
• Westfalski mir | 1648 | ||||||||
| 1713 | |||||||||
• ukinitev | 1797 | ||||||||
| 1797 | |||||||||
| |||||||||
Vojvodina Limburg ali Limbourg je bila cesarska posest Svetega rimskega cesarstva. Velik del vojvodine se danes nahaja v provinci Liège v Belgiji, z majhnim delom v občini Voeren, eksklavi sosednje province Limburg. Njeno glavno mesto je bilo Limbourg-sur-Vesdre v današnji provinci Liège.
Vojvodina se je razvila iz grofije, ki je bila najprej sestavljena pod gospostvom Friderika, mlajše linije ardensko-luksemburške rodbine. On in njegovi nasledniki so zgradili in očitno poimenovali utrjeno mesto, po katerem je dobila ime grofija, kasneje pa vojvodina. Kljub temu, da je bil mlajši sin, je imel Friderik uspešno kariero in je leta 1046 postal tudi vojvoda Spodnje Lotaringije.[1] Gospostvo te grofije prvotno ni bilo samodejno povezano s posedovanjem vojvodskega naslova (Herzog v nemščini, Hertog v nizozemščini), isti naslov pa so sčasoma izpodbijali tudi brabantski grofje, kar je pripeljalo do izuma dveh novih vojvodskih naslovov: Brabant in Limburg.
Izumrtje rodu Friderikovega vnuka Henrika leta 1283 je sprožilo limburško nasledstveno vojno. Po tej vojni so Limburgu vladali brabantski vojvode v osebni uniji, sčasoma pa so ga združili z brabantskimi ozemlji »Overmaas«, ki mejijo nanj (vključno z grofijo Dalhemom, Valkenburgom in deželo 's-Hertogenrade), ki je ena od sedemnajstih provinc Burgundske Nizozemske. Za razliko od drugih delov te province so dežele vojvodine po delitvah, ki sta jih povzročili osemdesetletna vojna in španska nasledstvena vojna, ostale nedotaknjene znotraj južne Nizozemske pod nadzorom Habsburžanov. Toda končno, po neuspeli brabantski revoluciji leta 1789, se je zgodovina vojvodine končala z okupacijo francoskih revolucionarnih čet leta 1793. Najbolj vzhodne dežele so bile ponovno združene znotraj sodobne Belgije šele po 1. svetovni vojni.
Vojvodina je bila večjezična, saj je bilo mesto, kjer nizozemska, francoska in nemška narečja mejijo drug na drugega in sobivajo na svojih geografskih skrajnostih, tako danes kot v srednjem veku. Njene severne in vzhodne meje so približne meje sodobne države Belgije z Nizozemsko in Nemčijo, na njuni " tromeji". Vzhodni del, ki vključuje Eupen, je upravna prestolnica in najsevernejši del sodobne nemško govoreče skupnosti Belgije. Vojvodina je vključevala tudi glavni del dežele Pays de Herve, znane po mehkem siru z ostrim vonjem, znanem kot Limburger ali Herve.
- ↑ See Kupper p.612, including footnote 18.