Vzhodna Evropa

Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine. Izraz ima široko paleto geopolitičnih, geografskih, etničnih, kulturnih in socioekonomskih konotacij. Veliko večino regije pokriva Rusija, ki je največja in najbolj naseljena država v Evropi, saj obsega približno 40 % površine celine in 15 % njenega celotnega prebivalstva.^[1][2]

Vzhodna Evropa predstavlja pomemben del evropske kulture, katere glavne družbeno-kulturne značilnosti so slovanske in grške tradicije ter vpliv vzhodnega krščanstva, ki se je zgodovinsko razvilo v vzhodnem rimskem cesarstvu, v manjši meri pa tudi turški vpliv v času osmanske oblasti.^[3][4] Druga opredelitev je nastala v času hladne vojne s komunističnimi državami vzhodnega bloka, ki so sestavljale Vzhodno Evropo.^{[4][1][5][6][7][3][8][9]}

1. ↑ ^{1,0 1,1} "The Balkans" Arhivirano 10 December 2017 na Wayback Machine., Global Perspectives: A Remote Sensing and World Issues Site. Wheeling Jesuit University/Center for Educational Technologies, 1999–2002.
2. ↑ »Jordan Europa Regional«. 4. april 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. aprila 2014.
3. ↑ ^{3,0 3,1} »United Nations Statistics Division- Standard Country and Area Codes Classifications (M49)-Geographic Regions«.
4. ↑ ^{4,0 4,1} Ramet, Sabrina P. (1998). Eastern Europe: politics, culture, and society since 1939. Indiana University Press. str. 15. ISBN 978-0253212566. Pridobljeno 5. oktobra 2011.
5. ↑ »"Eastern Europe" Wrongly labelled«. The Economist. 7. januar 2010.
6. ↑ »A New Journal for Central Europe«. www.ce-review.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. oktobra 2017. Pridobljeno 31. avgusta 2009.
7. ↑ Frank H. Aarebrot (14. maj 2014). The handbook of political change in Eastern Europe. Edward Elgar Publishing. str. 1–. ISBN 978-1-78195-429-4.
8. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega dne 3. aprila 2015. Pridobljeno 28. oktobra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava). Eurovoc.europa.eu. Retrieved on 4 March 2015.
9. ↑ »Population Division, DESA, United Nations: World Population Ageing 1950-2050« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022.