Vzhodna Prusija Ostpreußen | |||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Provinca Prusija | |||||||||||||||||
1772–1829 1878–1945 | |||||||||||||||||
Vzhodna Prusija (rdeča) kot del Kraljevine Prusije del Nemškega cesarstva (1871) | |||||||||||||||||
Glavno mesto | Königsberg | ||||||||||||||||
Površina | |||||||||||||||||
• 1905 | 36.993 km2 | ||||||||||||||||
Prebivalstvo | |||||||||||||||||
• 1905 | 2.025.741 | ||||||||||||||||
Zgodovina | |||||||||||||||||
31. januar 1773 | |||||||||||||||||
• Provinca Prusija | 3. december 1829 | ||||||||||||||||
• obnovitev province | 1. april 1878 | ||||||||||||||||
• sovjetska osvojitev | 1945 | ||||||||||||||||
Politična podrazdelitev | Regija Gumbinnen Regija Königsberg Regija Allenstein (od 1905) Zahodna Prosija (1922–1939) Regija Zichenau (od 1939) | ||||||||||||||||
| |||||||||||||||||
Danes del | Poljska Litva Rusija (Kaliningrajska oblast) |
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva. Od prve svetovne vojne do leta 1945 je bila kot del Svobodne države Prusije hkrati tudi del Weimarske republike. Glavno mesto Vzhodne Prusije je bil Königsberg (sedanji Kaliningrad).[1]
Vzhodna Prusija je obsegala večino ozemlja baltskih Starih Prusov. V 13. stoletju so domorodne Pruse na križarskih pohodih podjarmili nemški Tevtonski vitezi. Po njihovem uničenju so se domorodni Balti postopoma pokristjanili. Zaradi germanizacije in kolonizacije v naslednjih stoletjih so večinsko prebivalstvo postali Nemci, Mazurci in Litvanci pa so postali manjšina. Vzhodna Prusije je bila od 13. stoletja del meniške države Tevtonskih vitezov, po sklenitvi drugega Torunskega mirovnega sporazuma pa je postala fevd Kraljevine Poljske. Leta 1525 je s Pruskim poklonom provinca postala Vojvodina Prusija.[2] Stara pruščina je izumrla proti koncu 17. ali na začetku 18. stoletja.[3]
Ker je bila vojvodina izven jedra Svetega rimskega cesarstva, so se brandenburški volilni knezi leta 1701 razglasili za kralje. Po priključitvi večine zahodne Kraljevske Prusije v prvi delitvi poljsko-litovske Republike obeh narodov leta 1772 je bila vzhodna (vojvodska) Prusija po kopnem povezana z ostalo prusko državo in bila v naslednje leto (1773) reorganizirana v provinco. V letih 1829 do 1878 je bila Provinca Vzhodna Prusija združena z Zahodno Prusijo v Provinco Prusijo.
Kraljevina Prusija je po ustanovitvi leta 1871 postala vodilna država Nemškega cesarstva. Z Versajsko mirovno pogodbo, sklenjeno po prvi svetovni vojni, je Zahodna Prusija pripadla Poljski, Vzhodna Prusija pa je postala eksklava nemške Weimarske republike, s Poljskim koridorjem ločena od ostale Nemčije. Klaipedska regija Vzhodne Prusije je bila leta 1923 priključena k Litvi.
Po nemškem porazu v drugi svetovni vojni leta 1945 je bila Vzhodna Prusija na Stalinovo vztrajanje razdeljena med Sovjetsko zvezo (Kaliningrajska oblast), Litovsko SSR (Klaipedska regija) in Ljudsko republiko Poljsko (Varmijsko-Mazursko vojvodstvo).[4] Prestolnica Königsberg je bila leta 1946 preimenovana v Kaliningrad. Večina nemškega prebivalstva je bila med drugo svetovno vojno evakuirana ali kmalu po vojni izgnana. Ocenjuje se, da je okoli 300.000 (približno ena petina) prebivalcev umrlo med bombardiranji, obrambnimi boji in slabim ravnanjem Rdeče armade.