Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)

Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek.

Vzhodna fronta
Del druge svetovne vojne
Prizori z vzhodne fronte. Z vrha v smeri urinega kazalca: sovjetski jurišniki Iljušin Il-2 napadajo Berlin; nemški tanki Tiger I med bitko pri Kursku; nemški strmoglavci štuka; pripadniki SSa pobijajo Žide v Ukrajini; Wilhelm Keitel podpisuje listino o nemški predaji; sovjetski vojaki med bitko za Stalingrad.
Datum 22. junij 1941 – 9. maj 1945 Prizorišče Vzhodna Evropa, Severna Evropa, Južna Evropa, Zahodna Evropa in Balkan Izid zmaga zaveznikov in brezpogojna kapitulacija nacistične Nemčije ter njenih zaveznic
Udeleženci
Sile osi Tretji rajh Kraljevina Romunija (do 1944) Finska (do 1944) Kraljevina Madžarska Kraljevina Italija (do 1943) NDH Slovaška Kraljevina Bolgarija (do 1944) Španska modra divizija	Zavezniki Sovjetska zveza Poljska Romunija (od 1944) Bolgarija (od 1944) Finska (od 1944) Francoske svobodne sile
Poveljniki in vodje
Adolf Hitler Ernst Busch Heinz Guderian Ewald von Kleist Günther von Kluge † Georg von Küchler Wilhelm Ritter von Leeb Wilhelm List Erich von Manstein Walter Model † Friedrich Paulus Gerd von Rundstedt Fedor von Bock † Felix Steiner Ferdinand Schörner Erhard Raus Walther von Reichenau † Helmuth Weidling Ion Antonescu Petre Dumitrescu Constantin Constantinescu Carl Gustaf Emil Mannerheim Karl Lennart Oesch Gusztáv Vitéz Jány Ferenc Szombathelyi Giovanni Messe Italo Gariboldi Viktor Pavičić † Marko Mesić Andrij Melnjik Stepan Bandera Mihajlo Omeljanovič-Pavlenko Petro Djačenko Ferdinand Čatloš Augustín Malár	Josip Visarijonovič Džugašvili Georgij Žukov Nikander Čibisov Ivan Konev Rodion Malinovski Ivan Bagramjan Ivan Fedjuninski Valerian Frolov Vasilij Gordov Leonid Govorov Mihail Kirponos † Mihail Hozin Fedor Kuznecov Ivan Maslenikov Ciril Meretskov Dimitrij Pavlov (ustreljen) Ivan Petrov Markian Popov Maksim Purkajev Konstantin Rokosovski Pavel Rotmistrov Semjon Timošenko Fedor Tolbuhin Aleksander Vasiljevski Nikolaj Vatutin † Kliment Vorošilov Andrej Jeremenko Matvej Zaharov Aleksej Antonov Zygmunt Berling Karol Świerczewski Michał Rola-Żymierski
Žrtve in izgube
4.428.000 mrtvih in pogrešanih, 5.450.000 ujetih, 824.000 umrlih v taboriščih za vojne ujetnike	6.927.204 mrvih in pogrešanih, 5.280.000 ujetih, 3.600.000 umrlih v taboriščih za vojne ujetnike

Vzhodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne. Boji na tej fronti so potekali v današnji Belorusiji, Ukrajini, Rusiji, Poljski, Litvi, Latviji, Estoniji, Finski, Češki, Slovaški, Nemčiji, Avstriji, Romuniji, Bolgariji, Madžarski, Moldaviji, Srbiji, Hrvaški in Sloveniji. Do odprtja fronte je prišlo 22. junija 1941 z napadom nacistične Nemčija na Sovjetsko zvezo (SZ), čeprav se je sama druga svetovna vojna začela že septembra 1939 ko sta Nemčija in SZ družno napadli Poljsko in baltske države. Nemški napad, leta 1941, je SZ ujel popolnoma nepripravljeno na vojno, kar je nemški vojski omogočilo, da je prodrla globoko na sovjetsko ozemlje in bila oktobra že pred vrati Moskve. Napad na Sovjetsko zvezo je za nemško vojsko pomenil ogromen tehnično logistični zalogaj, s trajanjem vojne pa se je to skupaj z ostalimi težavami (vreme, teren, ...) in napakami v poveljstvu še povečevalo, tako da se je leta 1943 rdeča armada že opomogla in prešla v ofenzivo. Preobrat v vojni so predstavljale bitke za Stalingrad, Leningrad in serija tankovskih bitk pri Kursku. Med letoma 1943 in 1944 je rdeča armada na vzhodni fronti izvedla serijo ofenziv, ki pa se jim od bojev utrujena in razbita nemška vojska ni mogla več učinkovito upreti. Jeseni leta 1944 je bila rdeča armada že na Madžarskem in Češkoslovaškem. V začetku leta 1945 pa že v vzhodni Prusiji. Aprila je padel Dunaj, Berlin pa je postal obkoljeno mesto in je kapituliral 2. maja 1945. Boji na vzhodni fronti in v Evropi so se uradno končali 8. maja 1945 z nemškim podpisom brezpogojne kapitulacije.