Vzhodni Kongo

Demokratična republika Kongo République démocratique du Congo (francoščina) Repubilika ya Kôngo ya Dimokalasi (kongovščina) Republíki ya Kongó Demokratíki (lingala) Jamhuri ya Kidemokrasia ya Kongo (svahili) Ditunga dia Kongu wa Mungalaata (čiluba)
Zastava Grb
Geslo: Justice – Paix – Travail  (francosko) »Pravica - Mir - Delo«
Himna: Debout Congolais
Lega  Vzhodnega Konga  (temno modra) v Afriki  (temno siva)
Glavno mesto	Kinšasa 4°24′S, 15°24′E
Uradni jeziki	francoščina
Vlada	unitarna polpredsedniška republika
• predsednik	Félix Tshisekedi
Neodvisnost
• Koloniziran	17. november 1879
• Svobodna država Kongo	1. julij 1885
• Belgijski Kongo	15. november 1908
• Neodvisnost od Belgije	30. junij 1960[1]
• Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov 142	20. september 1960
• Demokratična republika	1. avgust 1964
• Zaire	27. oktober 1971
• Prva kongoška vojna	17. maj 1997
• Trenutna ustava	18. februar 2006
Površina
• skupaj	2.344.858 km2 (12.)
• voda (%)	3,3
Prebivalstvo
• ocena 2024[2]	105.061.492 (15.)
• gostota	46,3/km2
BDP (ocena 2023)[3]
• skupaj (nominal.)	67,51 mrd. $ (86.)
• skupaj (PKM)	150,88 mrd. $ (90.)
• na preb. (nominal.)	675 $ (190.)
• na preb. (PKM)	1509 $ (188.)
Gini (2012)	42,1[4] srednji
HDI (2021)	0,479[5] nizek · 179.
Valuta	kongoški frank (CDF)
Časovni pas	UTC +1 do +2 (WAT, CAT)
• poletni	UTC +1 do +2 (ni upoštevan)
Klicna koda	243
Internetna domena	.cd

Vzhodni Kongo, dolgo ime Demokratična republika Kongo (uradno francosko République démocratique du Congo), je obmorska država v Srednji Afriki, ki na severu meji na Srednjeafriško republiko, na severovzhodu na Južni Sudan, na vzhodu na Ugando, Ruando, Burundi in prek jezera Tanganjika na Tanzanijo, na jugovzhodu na Zambijo, na jugozahodu na Angolo, na zahodu ima pri kraju Banana izhod na morje južnega Atlantskega oceana, prav tako na zahodu pa meji še na angolsko eksklavo Cabinda in Zahodni Kongo, s katerim ga ne smemo zamenjati. Po površini je druga največja država Afrike, po prebivalstvu pa četrta.

Glavno mesto je Kinšasa, ki stoji ob levem bregu reke Kongo, na nasprotnem bregu pa je Brazzaville, glavno mesto sosednjega Zahodnega Konga.

Ozemlje Konga s središčem v porečju Konga so najprej naselili srednjeafriški iskalci hrane pred približno 90.000 leti in so ga naselili ob širitvi Bantujci pred približno 3000 do 2000 leti.^[6] Na zahodu je okoli izliva reke Kongo od 14. do 19. stoletja vladalo kraljestvo Kongo. V središču in na vzhodu so od 15., 16. in 17. stoletja do konca 19. in začetka 20. stoletja vladali imperiji Mwene Muji, Luba in Lunda. Belgijski kralj Leopold II. je uradno pridobil pravice do ozemlja Konga od kolonialnih držav Evrope leta 1885 in zemljo razglasil za svojo zasebno last ter jo poimenoval Svobodna država Kongo. Od leta 1885 do 1908 je njegova kolonialna vojska prisilila lokalno prebivalstvo v proizvodnjo gume in zagrešila obsežna grozodejstva. Leta 1908 je Leopold odstopil ozemlje, ki je tako postalo belgijska kolonija, Belgijski Kongo.

Med 27. oktobrom 1971 in 17. majem 1997 se je ta država imenovala Zair, to ime se občasno še vedno uporablja. Državo včasih imenujejo tudi Kongo-Kinšasa, po njenem glavnem mestu, da jo lažje ločijo od Zahodnega Konga, ki ji pravijo Kongo-Brazzaville.

Od leta 2015 je vzhodni Kongo prizorišče nenehnega vojaškega spopada.

Država je članica Združenih narodov, Gibanja neuvrščenih, Afriške unije, COMESA, Južnoafriške razvojne skupnosti, Organizacije Internationale de la Frankophonie in Gospodarske skupnosti srednjeafriških držav.

1. ↑ Central Intelligence Agency (2014). »Democratic Republic of the Congo«. The World Factbook. Langley, Virginia: Central Intelligence Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. decembra 2018. Pridobljeno 29. aprila 2014.
2. ↑ »DR Congo Population (2024) - Worldometer«. Arhivirano iz spletišča dne 18. maja 2024. Pridobljeno 30. aprila 2024.
3. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (CD)«. IMF.org. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Pridobljeno 14. oktobra 2023.
4. ↑ »GINI index coefficient«. CIA Factbook. Arhivirano iz spletišča dne 7. julija 2021. Pridobljeno 16. julija 2021.
5. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
6. ↑ Van Reybrouck, David (2015). Congo : the epic history of a people. New York, NY: HarperCollins. str. Chapter 1 and 2. ISBN 9780062200129.